Hitreje kot brskalnik!
54 odnosi: Angeli in demoni (film), Benevento (pokrajina), Bourboni, Cerkev (zgradba), Druga svetovna vojna, Ekosistem, Evropa, Film, Fontana, Glavno mesto, Gostota prebivalstva, Istituto Nazionale di Statistica, Italija, Italijanščina, Italijanske dežele, Italijanske občine, Jug, Kampanija, Karel III. Španski, Kralj, Kupola, Lacij, Luigi Vanvitelli, Močvirje, Molize, Napoli (pokrajina), Naravni rezervat, Neapelj, Ognjenik, Orozij, Pokrajine Italije, Površina, Prebivalstvo, Prekop, Rimskokatoliška cerkev, Sever, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Slap, Tirensko morje, Unescova svetovna dediščina, Voda, Vodovod, Vzhod, Zahod, Zbirni jezik, Zgodovinar, 1752, 1773, 1780, 1830, ..., 1970, 20. stoletje, 4. stoletje, 5. stoletje. Razširi indeks (4 več) »
Angeli in demoni (film)
Angelli in demoni so ameriška filmska upodobitev akcijskega romana Angeli in demoni Dana Browna.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Angeli in demoni (film) · Poglej več »
Benevento (pokrajina)
Pokrajina Benevento (v italijanskem izvirniku Provincia di Benevento) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kampanija.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Benevento (pokrajina) · Poglej več »
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Bourboni · Poglej več »
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Cerkev (zgradba) · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Ekosistem · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Evropa · Poglej več »
Film
9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Film · Poglej več »
Fontana
Fontana je lahko.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Fontana · Poglej več »
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Glavno mesto · Poglej več »
Gostota prebivalstva
Gostota prebivalstva po državah sveta, ocena 2006 Gostota prebivalstva je razmerje med številom prebivalstva in površino, na kateri živijo.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Gostota prebivalstva · Poglej več »
Istituto Nazionale di Statistica
ISTAT (Istituto Nazionale di Statistica) je italijanska državna ustanova za statistiko.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Istituto Nazionale di Statistica · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Italija · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Italijanščina · Poglej več »
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Italijanske dežele · Poglej več »
Italijanske občine
Italijanska republika je upravno sestavljena iz 20 dežel, ki so razdeljene na 110 pokrajin, te pa na 8103 občin.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Italijanske občine · Poglej več »
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Jug · Poglej več »
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Kampanija · Poglej več »
Karel III. Španski
Karel III.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Karel III. Španski · Poglej več »
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Kralj · Poglej več »
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Kupola · Poglej več »
Lacij
Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Lacij · Poglej več »
Luigi Vanvitelli
Luigi Vanvitelli (12. maj 1700 – 1. marec 1773), znan v nizozemščini kot Lodewijk van Wittel (IPA: ətəəəəəɪ ɑɑɪ), najvidnejši arhitekt iz 18.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Luigi Vanvitelli · Poglej več »
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Močvirje · Poglej več »
Molize
Molize (v italijanskem izvirniku Molise) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Molize · Poglej več »
Napoli (pokrajina)
Pokrajina Napoli (v italijanskem izvirniku Provincia di Napoli) je bilaena od petih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Kampanija.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Napoli (pokrajina) · Poglej več »
Naravni rezervat
Naravni rezervat Naravni rezervat je območje geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi vzdržuje.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Naravni rezervat · Poglej več »
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Neapelj · Poglej več »
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Ognjenik · Poglej več »
Orozij
Pavel Orozij, rimski duhovnik, teolog in zgodovinar, * okoli 375, Braga (danes Portugalska), † po 418.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Orozij · Poglej več »
Pokrajine Italije
Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Pokrajine Italije · Poglej več »
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Površina · Poglej več »
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Prebivalstvo · Poglej več »
Prekop
Kielski prekop Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Prekop · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Sever · Poglej več »
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi · Poglej več »
Slap
Slap je točka v reki ali potoku, kjer voda teče čez navpični pad ali vrsto strmih padcev.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Slap · Poglej več »
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Tirensko morje · Poglej več »
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Unescova svetovna dediščina · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Voda · Poglej več »
Vodovod
Vrhniki iz leta 1904 Vodovòd je splet cevi in cistern, ki dovaja in odvaja vodo.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Vodovod · Poglej več »
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Vzhod · Poglej več »
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Zahod · Poglej več »
Zbirni jezik
Zbirni jezik (iz assemble sestavljati) je nizkonivojski programski jezik druge generacije (2GL) – prve generacije (1GL) je strojna koda – ki je napisan s pomniki.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Zbirni jezik · Poglej več »
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in Zgodovinar · Poglej več »
1752
1752 (MDCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in 1752 · Poglej več »
1773
1773 (MDCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in 1773 · Poglej več »
1780
1780 (MDCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in 1780 · Poglej več »
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in 1830 · Poglej več »
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in 1970 · Poglej več »
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in 20. stoletje · Poglej več »
4. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 1. stoletje | 2. stoletje | 3. stoletje | 4.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in 4. stoletje · Poglej več »
5. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 2. stoletje | 3. stoletje | 4. stoletje | 5.
Novo!!: Caserta (pokrajina) in 5. stoletje · Poglej več »
