Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Bohemond I. Antiohijski in Devolska pogodba
Bohemond I. Antiohijski in Devolska pogodba še 26 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksej I. Komnen, Aleksiada, Amalfi, Ana Komnena, Anatolija, Antiohija, Apulija, Beneška republika, Bizantinsko cesarstvo, Danišmendi, Italija, Jadransko morje, Jeruzalem, Kilikija, Kneževina Antiohija, Normani, Papež, Papež Urban II., Patriarh, Prva križarska vojna, Rajmond IV. Touluški, Robert Guiscard, Sirija, Tankred Galilejski, Taranto, Vojvoda.
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Aleksej I. Komnen in Bohemond I. Antiohijski · Aleksej I. Komnen in Devolska pogodba ·
Aleksiada
Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.
Aleksiada in Bohemond I. Antiohijski · Aleksiada in Devolska pogodba ·
Amalfi
Amalfi je obmorsko mesto v Italiji, ki leži na obali Salernskega zaliva.
Amalfi in Bohemond I. Antiohijski · Amalfi in Devolska pogodba ·
Ana Komnena
Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.
Ana Komnena in Bohemond I. Antiohijski · Ana Komnena in Devolska pogodba ·
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Anatolija in Bohemond I. Antiohijski · Anatolija in Devolska pogodba ·
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Antiohija in Bohemond I. Antiohijski · Antiohija in Devolska pogodba ·
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Apulija in Bohemond I. Antiohijski · Apulija in Devolska pogodba ·
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Beneška republika in Bohemond I. Antiohijski · Beneška republika in Devolska pogodba ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bizantinsko cesarstvo in Bohemond I. Antiohijski · Bizantinsko cesarstvo in Devolska pogodba ·
Danišmendi
obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.
Bohemond I. Antiohijski in Danišmendi · Danišmendi in Devolska pogodba ·
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Bohemond I. Antiohijski in Italija · Devolska pogodba in Italija ·
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Bohemond I. Antiohijski in Jadransko morje · Devolska pogodba in Jadransko morje ·
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Bohemond I. Antiohijski in Jeruzalem · Devolska pogodba in Jeruzalem ·
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Bohemond I. Antiohijski in Kilikija · Devolska pogodba in Kilikija ·
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Bohemond I. Antiohijski in Kneževina Antiohija · Devolska pogodba in Kneževina Antiohija ·
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Bohemond I. Antiohijski in Normani · Devolska pogodba in Normani ·
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Bohemond I. Antiohijski in Papež · Devolska pogodba in Papež ·
Papež Urban II.
Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Bohemond I. Antiohijski in Papež Urban II. · Devolska pogodba in Papež Urban II. ·
Patriarh
Patriarh (grško.
Bohemond I. Antiohijski in Patriarh · Devolska pogodba in Patriarh ·
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Bohemond I. Antiohijski in Prva križarska vojna · Devolska pogodba in Prva križarska vojna ·
Rajmond IV. Touluški
Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške. Naslov saint-gilleskega grofa je podedoval po očetu, naslov mejnega grofa Provanse pa je dobil leta 1094 po smrti Viljema Bertranda Provansalskega. Bil je trikrat poročen in dvakrat izobčen iz cerkve, ker se je poročil s svojo sestrično, s katero je imel sina Bertranda. Druga žena Matilda je bila hči sicilskega vladarja Rogerija I. Tretja žena Elvira je bila nezakonska hči kastiljskega kralja Alfonza VI., s katerim se je boril proti Mavrom. Na romanju v Jeruzalemu je bil že pred letom 1096. Na poziv papeža Urbana II. se je leta 1096 med prvimi pridružil križarski vojski. Udeležil se je vseh velikih bitk in obleganja Jeruzalema. Po zasedbi Jeruzalema so mu ponudili jeruzalemsko krono, vendar jo je odklonil.
Bohemond I. Antiohijski in Rajmond IV. Touluški · Devolska pogodba in Rajmond IV. Touluški ·
Robert Guiscard
Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.
Bohemond I. Antiohijski in Robert Guiscard · Devolska pogodba in Robert Guiscard ·
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Bohemond I. Antiohijski in Sirija · Devolska pogodba in Sirija ·
Tankred Galilejski
Tankred Hautevillski (italijansko Tancredi d'Altavilla) je bil normanski plemič, eden od vodij prvega križarskega pohoda in od leta 1099 do 1101 in ponovno od 1109 do 1112 regent Kneževine Antiohije in galiljejski knez, * 1072, † 5. ali 12. december 1112, Kneževina Antiohija.
Bohemond I. Antiohijski in Tankred Galilejski · Devolska pogodba in Tankred Galilejski ·
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Bohemond I. Antiohijski in Taranto · Devolska pogodba in Taranto ·
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Bohemond I. Antiohijski in Vojvoda · Devolska pogodba in Vojvoda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Bohemond I. Antiohijski in Devolska pogodba imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Bohemond I. Antiohijski in Devolska pogodba
Primerjava med Bohemond I. Antiohijski in Devolska pogodba
Bohemond I. Antiohijski 68 odnose, medtem ko je Devolska pogodba 80. Saj imajo skupno 26, indeks Jaccard je 17.57% = 26 / (68 + 80).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Bohemond I. Antiohijski in Devolska pogodba. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
