OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 386 odnosi: Aachen, Abasidski kalifat, Ad hoc, Admiral, Afrika, Afrika (rimska provinca), Aleksander (bizantinski cesar), Aleksandrija, Aleksej I. Komnen, Aleksej II. Komnen, Aleksej III. Angel, Aleksej IV. Angel, Aleksej V. Dukas, Aleksiada, Alemani, Alep, Alp Arslan, Amalasunta, Ana Komnena, Anastazij I. Dikor, Anatolija, Andronik I. Komnen, Andronik II. Paleolog, Andronik III. Paleolog, Antična Šparta, Antiohija, Apeninski polotok, Apulija, Arabščina, Arabci, Arabski polotok, Arhimed, Arijanstvo, Aristokracija, Arkadij, Armenščina, Armenija, Asparuh, Astronomija, Atalarik, Atanagild, Atene, Atila, Avicenna, Avtonomna republika Krim, Şanlıurfa, Štefan Dušan, İznik, Četrta križarska vojna, Človekoljubje, ... Razširi indeks (336 več) » « Shrink indeks

2. Bivše države na Balkanu
3. Bivše države na Srednjem vzhodu
4. Bivše države v Afriki
5. Bivše države v Evropi
6. Bivši imperiji
7. Ustanovitve v 330. letih

Aachen

Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aachen

Abasidski kalifat

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Abasidski kalifat

Ad hoc

Ad hoc je fraza latinskega izvora in pomeni »za ta namen«.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ad hoc

Admiral

SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in v večini vojnih mornaric, hkrati pa tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Admiral

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Afrika

Afrika (rimska provinca)

Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Afrika (rimska provinca)

Aleksander (bizantinski cesar)

Aleksander (grško Αλέξανδρος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal leta 912 in 913, * 870, † 6. junij 913.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aleksander (bizantinski cesar)

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aleksandrija

Aleksej I. Komnen

Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aleksej I. Komnen

Aleksej II. Komnen

Aleksej II.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aleksej II. Komnen

Aleksej III. Angel

Aleksej III.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aleksej III. Angel

Aleksej IV. Angel

Aleksej IV.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aleksej IV. Angel

Aleksej V. Dukas

Aleksej V. Dukas Murzufl (grško), cesar Bizantinskega cesarstva od 5. februarja do 12. aprila 1204 med drugim in končnim obleganjem obleganjem Bizanca v četrti križarski vojni, * 1140, † december 1205, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aleksej V. Dukas

Aleksiada

Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aleksiada

Alemani

Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Alemani

Alep

Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Alep

Alp Arslan

ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Alp Arslan

Amalasunta

Amalasunta ali Amalasvinta (gotsko Amalaswinþa) je bila hčerka kralja Teodorika Velikega in od leta 526 do 534 kraljica ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 495, Ravena, Italsko kraljestvo, † 30. april 535, otok Martana, Italsko kraljestvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Amalasunta

Ana Komnena

Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ana Komnena

Anastazij I. Dikor

Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Anastazij I. Dikor

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Anatolija

Andronik I. Komnen

Andronik I. Komnen (grško), bizantinski cesar, * okrog 1118, † 12. september 1185, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo Bil je sin plemiča Izaka Komnena in po očetovi strani vnuk cesarja Alekseja I. Komnena in Irene Dukas; vladal je med letoma 1183 in 1185.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Andronik I. Komnen

Andronik II. Paleolog

Andronik II.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Andronik II. Paleolog

Andronik III. Paleolog

Andronik III.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Andronik III. Paleolog

Antična Šparta

Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Antična Šparta

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Antiohija

Apeninski polotok

Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Apeninski polotok

Apulija

Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Apulija

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Arabščina

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Arabci

Arabski polotok

Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Arabski polotok

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Arhimed

Arijanstvo

Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Arijanstvo

Aristokracija

Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Aristokracija

Arkadij

Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Arkadij

Armenščina

Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Armenščina

Armenija

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Armenija

Asparuh

Asparuh ali Isperih (bolgarsko: Аспарухali Исперих), prabolgarski vladar v drugi polovici 7.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Asparuh

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Astronomija

Atalarik

Atalarik (gotsko Aþalareiks) je bil leta 526-534 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * 516, † 2. oktober 534.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Atalarik

Atanagild

Atanagild (gotsko Aþanagilds) je bil od leta 554 do 567 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † 567, Toledo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Atanagild

Atene

Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Atene

Atila

Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Atila

Avicenna

Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا‎‎, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Avicenna

Avtonomna republika Krim

Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Avtonomna republika Krim

Şanlıurfa

Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Şanlıurfa

Štefan Dušan

Štefan Uroš IV.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Štefan Dušan

İznik

İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in İznik

Četrta križarska vojna

Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Četrta križarska vojna

Človekoljubje

Človekoljúbje ali s tujko filantropíja (grško ψιλος - prijatelj + ανθροπος - človek) označuje dobrohotnost in naklonjenost, ljubezen do drugih ljudi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Človekoljubje

Črna gora

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Črna gora

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Črno morje

Backgammon

ameriške državljanske vojne. Backgammon je igra na igralni deski za dva igralca.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Backgammon

Bajazid II.

Bajazid II., sultan Osmanskega cesarstva od leta 1481 do 1512, * 3. december 1447, Dimetoka, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1512, Büyükçekmece, Osmansko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bajazid II.

Baklava

Baklava je večplastna slaščica iz listnatega testa, polnjena z zdrobljenimi oreški in sladkana s sirupom ali medom.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Baklava

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Balkan

Barbar

Barbar je nekdo, za katerega se dojema, da je bodisi neciviliziran ali primitiven.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Barbar

Bari

Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bari

Bazilij I. Makedonec

Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bazilij I. Makedonec

Bazilij II.

Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bazilij II.

Bazilij Veliki

Sveti Bazilij Veliki Sveti Bazilij Veliki (Μέγας Βασίλειος), škof, cerkveni oče, teolog, duhovni pisatelj, ustanovitelj vzhodnega cenobitskega meništva, retorik, * 329, Cezareja (Caesarea), Kapadokija, Mala Azija (Asia Minor), danes Turčija, † 379, Cezareja.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bazilij Veliki

Bazilika San Vitale

Bazilika San Vitale je cerkev v Raveni v Italiji in eden najpomembnejših ohranjenih primerov zgodnjekrščanske bizantinske umetnosti in arhitekture v Evropi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bazilika San Vitale

Béla III.

Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Béla III.

Beg

Hyder Beg Khan Beg (turško bey, vodja) je naziv, ki se je tradicionalno uporabljal za vodje manjših turških plemen ali skupin plemen.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Beg

Beglerbeg

Karta Rumelije leta 1801 Beglerbeg (turško: beylerbeyi, beg begov, gospod gospodov ali komandant komandantov) je bil najvišji naslov v hierarhiji provincijalnih uradnikov Otomanskega cesarstva, nekakšen »generalni guverner«, po položaju takoj za velikim vezirjem.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Beglerbeg

Bejrut

Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bejrut

Belizar

Flavij Belizar (latinsko, grško, Flávios Velisários) je bil magister militum (poveljnik armade) Bizantinskega cesarstva, * okoli 500, † 565.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Belizar

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Beneška republika

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Benetke

Bitinija

Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bitinija

Bitka na Belasici

Bitka na Belasici (Belasiška bitka,, Máchi̱ tou Kleidíou) je bila bitka med vojskama bolgarskega carja Samuila in bizantinskega cesarja Bazilija II. 29. julija 1014.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bitka na Belasici

Bitka na Kosovskem polju

Bitka na Kosovskem polju (tudi Bitka na Kosovem polju; srbsko: Bitka na Kosovu/Boj na Kosovu/Kosovski boj, Kosovska bitka/Vidovdanska bitka; turško: Kosova Meydan Muharebesi) je bil vojaški spopad med Kraljevino Srbijo in Osmanskim cesarstvom na dan Svetega Vida, 15. junija 1389.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bitka na Kosovskem polju

Bitka pri Manzikertu

Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bitka pri Manzikertu

Bitka pri Tagini

Bitka pri Tagini, znana tudi kot bitka pri Busta Gallorum, je bila bitka junija ali julija 552, v kateri je vojska Bizantinskega cesarstva pod poveljstvom generala Narsa zlomila moč Ostrogotov v Italiji in utrla pot bizantinskemu osvajanju Apeninskega polotoka.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bitka pri Tagini

Bitka pri Trajanovih vratih

Bitka pri Trajanovih vratih (bolgarsko Битката при Траянови Врата, Bitka pri Trajanova vrata, grško Μάχη στις Πύλες τουΤραϊανού, Máchi̱ stis Pýles tou Traïanoú) je bila bitka med bizantinsko in bolgarsko vojsko 17.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bitka pri Trajanovih vratih

Bizanc

thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bizanc

Bizantinska aristokracija in birokracija

Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bizantinska aristokracija in birokracija

Bizantinski senat

Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bizantinski senat

Bližnji vzhod

Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bližnji vzhod

Bohemond I. Antiohijski

Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bohemond I. Antiohijski

Bolgari

right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bolgari

Bolnišnica

Bolníšnica ali bólnica je ustanova, ki izvaja in nudi profesionalno zdravstveno oskrbo s strani profesionalnega zdravstvenega osebja (zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bolnišnica

Bonifacij I. Montferraški

‎Montferraški grb Bonifacij I. Monferraški (Vonifatios Momferratikos), monferraški markiz, eden od voditeljev četrtega križarskega pohoda in prvi kralj Solunskega kraljestva (1204-1207), * okrog 1150, † 4. september 1207.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bonifacij I. Montferraški

Bor (drevo)

Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bor (drevo)

Bospor

Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Bospor

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Carigrad

Ceh

Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ceh

Charles de Secondat, baron de Montesquieu

Charles-Louis de Secondat, baron de La Brède et de Montesquieu, francoski filozof, pravnik, politik, pisatelj.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Charles de Secondat, baron de Montesquieu

Ciper

Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ciper

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Dalmacija

Dalmacija (rimska provinca)

Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Dalmacija (rimska provinca)

Damask

Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Damask

Danišmendi

obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Danišmendi

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in De iure - de facto

Devolska pogodba

Devolska pogodba je bila pogodba, ki sta jo leta 1108 podpisala Bohemond I. Antiohijski in cesar Bizantinskega cesarstva Aleksej I. Komnen.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Devolska pogodba

Dioklecijan

Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Dioklecijan

Diplomacija

Diplomacija je umetnost in veščina vodenja pogajanj med predstavniki različnih skupin oz.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Diplomacija

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Donava

Drač

Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Drač

Druga križarska vojna

Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Druga križarska vojna

Drugi nicejski koncil

Drugi nicejski koncil oziroma Sedmi vesoljni cerkveni zbor je potekal od 24.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Drugi nicejski koncil

Drugo bolgarsko cesarstvo

Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Drugo bolgarsko cesarstvo

Dude

Godec na dude Dúde so glasbilo (pihalo) z vrečastim rezervoarjem za zrak (meh), ki je običajno iz usnja ali obdelane živalske kože, ter eno ali več piščalmi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Dude

Efez

Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Efez

Egejsko morje

Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Egejsko morje

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Egipt

Egipt (rimska provinca)

Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Egipt (rimska provinca)

Ekskomunikacija

Ekskomunikácija ali izóbčenje je ukrep, s katerim se osebo (prisilno) izključi iz neke organizacije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ekskomunikacija

Emir

Emir je moško osebno ime.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Emir

Emirat

Emirát (arabsko imarah, množina imarat) je v arabskem okolju področje, ki ga ima v oblasti emir - visok plemič oziroma knez.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Emirat

Enrico Dandolo

Enrico Dandolo, 41.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Enrico Dandolo

Epidemija

Epidemija (iz grščine epi- 'na' in demos 'ljudje') je nenaden izbruh in hitro širjenje nalezljive bolezni v človeški populaciji, ki močno presega normalno obolevnost oziroma incidenco v populaciji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Epidemija

Epirski despotat

Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Epirski despotat

Evfrat

Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Evfrat

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Evropa

Evzebij Cezarejski

Chronicon''). Rokopis iz 13. stoletja Evzebij Cezarejski, starokrščanski duhovnik, teolog, cerkveni zgodovinar, katoliški škof in svetovalec Konstantina I. Velikega; * okoli 263, Cezareja (Caesarea Maritima, sedaj Izrael), † 30. maj 339, Cezareja.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Evzebij Cezarejski

Fatimidski kalifat

Fatimidski kalifat, ismailijsko šiitski kalifat od 10.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Fatimidski kalifat

Ferdinand II. Aragonski

Ferdinand II.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ferdinand II. Aragonski

Filip Švabski

Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Filip Švabski

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Filozofija

Fokas

Fokasov kovanec, kovan v Konstantinoplu v letih 604–607. Napis se bere: DN FOCAS PЄRP AVG / VICTORI A AVςCh in se konča z tavrogramomom ∆//CONOB.. Fokas (latinsko Focas, grško Φωκάς, Phōkás) je bil od leta 602 do 610 cesar Bizantinskega cesarstva, * 547, Trakija ali Kapadokija, † 5.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Fokas

Folis

Folis cesarja Galerija Folis (latinsko, grško, arabsko fals) je bil rimski in bizantinski kovanec.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Folis

Fotij I.

Fotij I. (Φώτιος, Phōtios), črkovan tudi kot Focij ali Photios, Photius ali Fotios, je bil ekumenski patriarh Konstantinopla 858−867 in 877−886.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Fotij I.

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Franki

Freska

Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Freska

Genovska republika

Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Genovska republika

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Geometrija

Gepidi

Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Gepidi

Germani

Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Germani

Ginekologija

1822 Ginekologija je veja medicine, ki se ukvarja s preučevanjem, preprečevanjem in zdravljenjem bolezni ženskega reproduktivnega sistema (vagine, maternice, jajčnikov,...). Zdravnik-specialist, ki deluje na tem področju, se imenuje ginekolog.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ginekologija

Golenica

Golenica, tibija ali piščal je kost, ki leži na medialni strani goleni.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Golenica

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Grčija

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Grščina

Grški ogenj

Slika uporabe grškega ognja na bizantinski ladji iz rokopisa iz 10. stoletja Grški ogenj je izraz za zažigalno bojno sredstvo, ki naj bi po bizantinskem kronistu Teofanu nastalo okoli leta 650.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Grški ogenj

Gruzija

Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Gruzija

Gruzinščina

Gruzínščina (tudi grúzijščina, gruzinsko ქართული ენა, kartuli ena) je uradni jezik v Gruziji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Gruzinščina

Hagija Sofija

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Hagija Sofija

Harfa

Harfistka Hárfa je prastaro strunsko glasbilo z okrog 45 strunami, trikotnim trupom in pedali.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Harfa

Hazari

Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Hazari

Heraklij

Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Heraklij

Heraldika

thumb Heráldika (ali grboslovje) je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje grbe.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Heraldika

Hercegovina

Približno območje Hercegovine znotraj BiH (rdeče) Hercegovína je pokrajina na jugu države Bosne in Hercegovine.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Hercegovina

Hipodrom

Hipodrom v Gournayu Hipodrom (starogrško ἱππόδρομος / hippodromos, ἵππος / hippos.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Hipodrom

Honorij (rimski cesar)

Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Honorij (rimski cesar)

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Hrvati

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Huni

Ikona

Jezus kralj vesoljstva, samostan svete Katarine, Sinaj (6.stoletje) Ikona (grško.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ikona

Ikonoklazem

Ikonoklazem (grško.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ikonoklazem

Iliri

Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Iliri

Iluminiran rokopis

samostana Stična, ok. leta 1180 Iluminiran rokopis je rokopis, v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Iluminiran rokopis

Inflacija

hiperinflacije leta 1993 Inflácija v gospodarstvu je rast cen izdelkov in storitev v določenem časovnem obdobju.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Inflacija

Irak

Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Irak

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Islam

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Italija

Ivan I. Cimisk

Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ivan I. Cimisk

Ivan II. Komnen

Ivan II.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ivan II. Komnen

Ivan III. Vasiljevič

Ivan III.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ivan III. Vasiljevič

Ivan IV. Vasiljevič Grozni

Ivan IV.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ivan IV. Vasiljevič Grozni

Ivan VI. Kantakuzen

Ivan VI.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ivan VI. Kantakuzen

Izabela I. Kastiljska

Izabela I. Kastiljska imenovana tudi Izabela Katoliška, kraljica Kastilje in Aragonije, * 22. april 1451, Madrigal de las Altas Torres, † 26. november 1504.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Izabela I. Kastiljska

Izak I. Komnen

Izak I. Komnen (grško), bizantinski cesar (1057-1059), prvi vladar iz Komnenske dinastije, * okrog 1005, † okrog 1061.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Izak I. Komnen

Izak II. Angel

Izak II.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Izak II. Angel

Izidor iz Mileta

Izidor iz Mileta, poznoantični arhitekt, fizik in matematik, * 442, Milet, † 537.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Izidor iz Mileta

Jadran Ferluga

Jadran Ferluga, slovenski zgodovinar, bizantolog, * 12. februar 1920, Trst, † 27. januar 2004, Piran.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Jadran Ferluga

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Jadransko morje

Janez Filopon

‎ Janez Filopon Slovničar (grško Joannes Grammaticus), grški filozof, teolog in književni učenjak, * okoli 550 (490), † okoli 620 (570).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Janez Filopon

Ječmen

Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ječmen

Jeruzalem

Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Jeruzalem

Jeruzalemsko kraljestvo

Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Jeruzalemsko kraljestvo

Jezus Kristus

Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Jezus Kristus

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Judje

Justin I.

Justin I. (latinsko, starogrško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 518 do 527, * 2. februar 450, † 1. avgust 527). Bil je vojak, ki je kljub temu, da je bil nepismen, pri skoraj 70 letih postal bizantinski cesar. Bil je ustanovitelj Justinijanske dinastije, katero je nadaljeval njegov nečak Justinijan I., zaslužen za uvedbo zakonov, ki so zmanjšali vpliv starega rimskega plemstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Justin I.

Justin II.

Justin II. ali Justin mlajši (latinsko, starogrško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 565 do 574, * okoli 520, † 5. oktober 578.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Justin II.

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Justinijan I.

Justinijan II.

Justinijan II. (grško Ἰουστινιανός, Ioustinianós, latinsko Iustinianus), zaradi odrezanega nosa imenovan tudi Breznosi (grško Ρινότμητος, Rinotmētos), je bil zadnji bizantinski cesar iz Heraklijeve dinastije, ki je vladal od leta 685 do 695 in ponovno od leta 705 do 711, * 669, † 4.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Justinijan II.

Justinijanov zakonik

Ravenni Justinjanov zakonik (tudi Justinjanov kodeks) je izraz za zbirko zakonov, ki jih je zbral bizantinski cesar Justinjan.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Justinijanov zakonik

Justinijanova kuga

Justinijanova kuga je ime za pandemijo, ki je v letih 541 in 542 n. š.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Justinijanova kuga

Kalabrija

Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kalabrija

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Karel Veliki

Kartagina (občina)

Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kartagina (občina)

Kavkaz

Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kavkaz

Kijevska Rusija

Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kijevska Rusija

Kilikija

Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kilikija

Kip

Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kip

Kirurgija

Kirurgija je veja medicine, ki se ukvarja z operativnim zdravljenjem bolezni in poškodb.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kirurgija

Kitajščina

Kitajščina (oz.) je jezik oz.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kitajščina

Kneževina Antiohija

Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kneževina Antiohija

Knjiga psalmov

IX Psalm je značilna biblijska pesniška vrsta izrazito verskega, včasih tudi domovinskega značaja.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Knjiga psalmov

Koncil v Clermontu

Papež Urban II. na koncilu v Clermontu, poznogotska iluminacija iz knjige ''Livre des Passages d'Outre-mer'', ki je nastala okrog leta 1490, Bibliothèque National, Pariz Koncil v Clermontu je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je bil od 18.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Koncil v Clermontu

Koncil v Piacenzi

Urban II. Koncil v Piacenzi je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je potekal od 1. do 5. marca 1095 v Piacenzi (Italija).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Koncil v Piacenzi

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Konstantin I. Veliki

Konstantin IV.

Konstantin IV. (grško Κωνσταντῖνος, Kōnstantînos, latinsko Constantinus), imenovan Mlajši (grško ὁ νέος, ho néos, latinsko iunior) in včasih napačno Bradati (grško Πωγωνᾶτος, Pōgōnãtos, latinsko Pogonatus) je bil od leta 668 do 685 cesar Bizantinskega cesarstva, * okoli 650, † 10.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Konstantin IV.

Konstantin V. Kopronim

Konstantin V. Kopronim (grško: Κωνσταντίνος Ε΄ Κοπρώνυμος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 741 do 775, * 718, † 14. september 775.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Konstantin V. Kopronim

Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantin VII.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantin XI. Paleolog

Konstantin XI.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Konstantin XI. Paleolog

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Konstantinopel

Konya

Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Konya

Koptščina

Koptski jezik ali koptščina je jezik egiptovskih kristjanov Koptov, potomcev starih Egipčanov.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Koptščina

Kozrav II.

Kozrav II., včasih tudi Parviz – Vedno zmagovit (perzijsko: خسرو پرویز), dvaindvajseti perzijski kralj (šah), ki je vladal od leta 590 do 628, * ni znano, † 28. februar 628.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kozrav II.

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Krščanstvo

Kreta

Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kreta

Krf

Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Krf

Križar

Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Križar

Križarske države

Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Križarske države

Križarske vojne

prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Križarske vojne

Kriza tretjega stoletja

Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kriza tretjega stoletja

Krum

Bolgarija pod kanom Krumom; ozemlja, ki jih je sam osvojil, so obarvana rumeno Krum Grozni (bolgarsko: Крум, Krum), bolgarski vladar z začetkom vladanja med letoma 796 in 803 do leta 814, * ni znano, † 13. april 814.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Krum

Ktezifon

Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون‎, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان‎) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان‎) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ktezifon

Kupola

Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kupola

Kutriguri

Evropa in severna Afrika okoli leta 600 Kutriguri so bili turško nomadsko ljudstvo ki je v 6.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Kutriguri

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Langobardi

Larisa

Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Larisa

Latakija

Latakija (arabsko اللَاذِقِيَّة‎, al-Lādhiqīyah) je glavno sirsko pristanišče in upravno središče Latakijskega governorata.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Latakija

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Latinščina

Latinsko cesarstvo

Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Latinsko cesarstvo

Leon I. Tračan

Leon I. Tračan, včasih tudi Mesar in Veliki (grško Λέων Α' ὁ Θρᾷξ, latinsko), je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 474, * 401, † 18. januar 474.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Leon I. Tračan

Leon III. Izavrijec

Leon III.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Leon III. Izavrijec

Leon V. Armenec

Leon V. Armenec (grško: Λέων Ε΄ ὁ Ἀρμένιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 813 do 820, * 775, † 25.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Leon V. Armenec

Leon VI. Modri

Leon VI.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Leon VI. Modri

Levant

Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Levant

Lingua franca

Lingua franca ali skupni jezik je razširjen jezik, ki ga govorci različnih jezikov uporabljajo za medsebojno sporazumevanje.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Lingua franca

Lira (glasbilo)

Muza igra na liro Lira, (gr., lyra), starogrško glasbilo na strune, napete na okvir v obliki jarma.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Lira (glasbilo)

Litva

Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Litva

Logotet

Logotet (grško, logothétēs, mn., logothétai, latinsko logotheta, mn. logothetae, bolgarsko логотет, logotet, romunsko logofăt, srbsko логотет, logotet) je bil uradniški naziv, ki izvira iz Bizantinskega cesarstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Logotet

Lotar Supplinburški

Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Lotar Supplinburški

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Madžari

Majorijan

Majorijan (latinsko Flavius Iulius Valerius Maiorianus Augustus) je bil cesar Zahodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 461, * okoli 420, † 7. avgust 461.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Majorijan

Makedonija (rimska provinca)

Makedonija (Μακεδονία) je bila Rimska provinca, ki je obsegala ozemlje nekdanjega Antigonidskega kraljestva Makedonije, ki ga je leta 168 pred našim štetjem ob koncu tretje makedonske vojne osvojila Rimska republika.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Makedonija (rimska provinca)

Malta

Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Malta

Mandilion

Kralj Abgar prejema prt z Jezusovo podobo; ilustracija iz 10. stoletja Mandilion, znan tudi kot Sveti Mandilion (Άgion Mandílion) je prt, na katerem se je, po izročilu, v starodavni Edesi čudežno pojavila Jezusova podoba.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mandilion

Manuel I. Komnen

Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Manuel I. Komnen

Marcijan

Marcijan (latinsko) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 450 do 457, * 392, † 27. januar 457.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Marcijan

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Matematika

Mavricij

Mavricij ali Mauritius (tudi Mauricius;; mavricijskokreolsko Moris), uradno Republika Mavricij) je otoška država ob obali Afrike v jugozahodnem Indijskem oceanu, okrog 900 kilometrov vzhodno od Madagaskarja. Republika poleg otoka Mauritius obsega tudi otoke Cargados Carajos, Rodrigues in Agalega.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mavricij

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mehmed II. Osvajalec

Mesni okus

Mesni okus ali okus umami je eden izmed petih osnovnih okusov, ki jih zaznavajo čutnice na človekovem jeziku.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mesni okus

Messina

Messina (sicilsko Missina) je glavno mesto italijanskega metropolitanskega mesta Messina.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Messina

Metafizika

Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Metafizika

Mezija

Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mezija

Mezopotamija (rimska provinca)

Mezopotamija, ime dveh rimskih provinc na ozemlju med Evfratom in Tigrisom.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mezopotamija (rimska provinca)

Mihael Psel

Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mihael Psel

Mihael VII. Dukas

Mihael VII.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mihael VII. Dukas

Mihael VIII. Paleolog

Mihael VIII.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mihael VIII. Paleolog

Milanski edikt

Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Milanski edikt

Misijonar

Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero med nekristjani, v katoliški cerkvi zlasti duhovnik ali redovnik.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Misijonar

Monemvazija

Monemvazija (grško, Monemvasía) je mesto in občina v Lakoniji, Grčija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Monemvazija

Mongoli

Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mongoli

Monofizitizem

Monofizitizem je bilo krščansko kristološko gledanje (z vidika katoliške, pravoslavne in protestantskih Cerkva herezija), ki se je razvilo v okviru aleksandrijske šole v poznem 4.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Monofizitizem

Morejski despotat

Morejski despotat (grško, Despotáton toú Moréos) ali Mistrski despotat (grško, Despotáton toú Mystrá) je bila od sredine 14.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Morejski despotat

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mozaik

Muhammad ibn Zakariya al-Razi

Abū Bakr Muhammad ibn Zakariyyā al-Rāzī (perzijsko ابوبكر محمّد زکرياى رازى‎ Abūbakr Mohammad-e Zakariyyā-ye Rāzī, poznan tudi po latiniziranem imenu Rhazes ali Rasis), perzijski polihistor, alkimist, fizik, filozof in pomembna osebnost v zgodovini medicine, * 854, † 925.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Muhammad ibn Zakariya al-Razi

Mustafa Kemal Atatürk

Gazi Mustafa Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, * 19. maj 1881, Selanik (danes Solun) † 10. november 1938, Carigrad.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Mustafa Kemal Atatürk

Neapelj

Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Neapelj

Neron

Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Neron

Nestorijanstvo

Nestorijánstvo (tudi nestorijanízem ali nestorianizem) je teološki nauk, da ima Jezus dve osebnosti: Jezus-človek in Jezus-Božji sin in utelešenje Božje besede.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Nestorijanstvo

Nikefor III. Botanijat

Nikefor III.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Nikefor III. Botanijat

Nikejsko cesarstvo

Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Nikejsko cesarstvo

Niketas Honiates

Niketas Honiates (grško: Νικήτας Χωνιάτης), včasih tudi Niketas Acominatus, bizantinski grški zgodovinar, * okrog 1155, Hona, Frigija, Bizantinsko cesarstvo, † 1215 ali 1216, Nikeja, Nikejsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Niketas Honiates

Nikifor II. Fokas

Nikifor II.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Nikifor II. Fokas

Ninive

Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ninive

Normani

12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Normani

Obleganje Antiohije

Obleganje Antiohije je poimenovanje za dvoje obleganj Antiohije v prvi križarski vojni.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Obleganje Antiohije

Odoaker

Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Odoaker

Odrin

Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Odrin

Oktobrska revolucija

Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Oktobrska revolucija

Omajadski kalifat

Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Omajadski kalifat

Omurtag

Omurtag ali Omortag (bolgarsko: Омуртаг, Omurtag), poznan tudi kot "Graditelj", bolgarski vladar od leta 814 do 831, * ni znano, † 831.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Omurtag

Orgle

Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Orgle

Osman I.

Osman I. (turško: عثمان بن أرطغرل, Osman Gazi ali Osman Bey ali I Osman ali Osman Sayed II), osmanski sultan, * 1258, Sogut, Anatolija, Turčija, † 1326, Sogut.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Osman I.

Osmanščina

Osmanščina (tudi otomanščina, osmanska turščina) je bila različica turškega jezika, ki se je uporabljala kot administrativni in knjižni jezik v Osmanskem cesarstvu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Osmanščina

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Osmansko cesarstvo

Ostrogoti

Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ostrogoti

Otranto

Otranto je mesto in občina v pokrajini Lecce, deželi (Apulija, v Italiji).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Otranto

Paleologi

Paleologi (grško, Paleológos, mn., Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,Vasiliev, Aleksandr A. (1964).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Paleologi

Palestina (regija)

Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Palestina (regija)

Papeška država

Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papeška država

Papež Agapit I.

Agapit I. (tudi Agapet I.), rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 490 Rim (Lacij, Italsko kraljestvo); † 22. april 536 Carigrad (Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Agapit I.

Papež Inocenc III.

Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Inocenc III.

Papež Leon III.

Leon III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 750 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 12. junij 816 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Leon III.

Papež Nikolaj I.

Nikolaj I., tudi Nikolaj Veliki, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 810 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. november 867 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Nikolaj I.

Papež Urban II.

Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Papež Urban II.

Patriarh

Patriarh (grško.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Patriarh

Patriarhat

Patriarhat je družbena ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto moški predstavniki družin, ki sestavljajo skupnost.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Patriarhat

Pax Romana

Rimsko cesarstvo med vladavino cesarja Avgusta; z rumeno barvo je označeno ozemlje Rimske republike leta 31 pr. n. št., z zeleno ozemlja, osvojena pod Avgustom, in z rožnato ozemlja od Rima odvisnih držav Pax Romana (slovensko rimski mir) je bilo dolgo obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva z vojaško silo, ki je trajalo 206 let (27 pr.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Pax Romana

Pečenegi

Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Pečenegi

Peloponez

Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Peloponez

Perzija

Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Perzija

Perzijščina

Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Perzijščina

Peter Borisov

Peter Borisov, slovenski zdravnik ginekolog in medicinski zgodovinar, * 27. november 1921, Ljubljana, † 23. januar 2011, Ljubljana.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Peter Borisov

Peter Krešimir IV.

Peter Krešimir IV., hrvaški kralj, vladal od 1058 do 1074, sin kralja Štefana I. in kraljice Hicele, hčere Petra II.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Peter Krešimir IV.

Pipin Mali

Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Pipin Mali

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Platon

Pogodba

Pogodba je pravniški izraz za sporazum med dvema ali več strankami glede medsebojnih obveznosti.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Pogodba

Prokopij iz Cezareje

Prokopij iz Cezareje, priznani vzhodnorimski učenjak in zgodovinar, * okoli 500, Cezareja, Palestina, † okoli 565.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Prokopij iz Cezareje

Prva križarska vojna

Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Prva križarska vojna

Prvi nicejski koncil

Prvi nicejski koncil je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja (tudi Nikeja; danes İznik, Turčija) pri Konstantinoplu (danes Carigrad), da bi tako pomiril spor, ki se je vnel, ko je začelo arijanstvo učiti v nasprotju s tradicionalnim naukom v zvezi s Kristusovo božansko naravo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Prvi nicejski koncil

Prvo bolgarsko cesarstvo

Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Prvo bolgarsko cesarstvo

Psevdoznanost

Psevdoznanost so izjave, prepričanja ali prakse, za katere se trdi, da temeljijo na znanosti ali dejstvih, vendar pa so nezdružljive z znanstveno metodo in nimajo ustrezne znanstvene podpore.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Psevdoznanost

Ravena

Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ravena

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Renesansa

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rim

Rimska mitologija

Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rimska mitologija

Rimska provinca

Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rimska provinca

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rimsko cesarstvo

Rimsko pravo

Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rimsko pravo

Robert Guiscard

Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Robert Guiscard

Rogerij II. Sicilski

Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rogerij II. Sicilski

Roman I. Lekapen

Roman I. Lekapen (grško Ρωμανός Α΄ Λακαπηνός) je bil armenski poveljnik bizantinske voje mornarice, ki je od leta 920 do odstavitve 16.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Roman I. Lekapen

Roman II.

Roman II. (grško Ρωμανός Β΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 959 do 963, ko je nenadoma umrl, * okoli 938, † 15. marec 963.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Roman II.

Roman IV. Diogen

Roman IV.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Roman IV. Diogen

Romul Avgust

Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Romul Avgust

Romunščina

Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Romunščina

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Romunija

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Rusija

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Ruski imperij

Samosata

Samosata je zgodovinsko mesto, v bližini današnjega mesta Samsat v Turčiji, ki je država na Bližnjem vzhodu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Samosata

Samuel Bolgarski

Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Samuel Bolgarski

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sasanidsko cesarstvo

Seldžuško cesarstvo

Seldžuško cesarstvo ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Seldžuško cesarstvo

Seldžuki

Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Seldžuki

Seznam bizantinskih cesarjev

Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Seznam bizantinskih cesarjev

Seznam rimskih cesarjev

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Seznam rimskih cesarjev

Shizma

Shizma ali razkol je delitev med ljudmi, ki običajno pripadajo organizaciji, gibanju ali verskemu poimenovanju.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Shizma

Sicilija

Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sicilija

Sicilija (rimska provinca)

Provinca Sicilija, prva provinca, ki jo je pridobila Rimska republika.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sicilija (rimska provinca)

Sidon

Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sidon

Simeon I. Bolgarski

Simeon I. Bolgarski ali Simeon I. Veliki (bolgarsko Симеон I Велики, Simeon I Veliki) je bil knez in zatem car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 893 do 927,Lalkov.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Simeon I. Bolgarski

Sinop

Mesto Sinop Sinop (iz hetitskega Sinuwa, grško: Sinópe) je mesto na polotoku Sinop (turško İnceburun), ki je najbolj severna točka na turški obali Črnega morja v nekdanji pokrajini Paflagoniji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sinop

Sirščina

Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sirščina

Sirija

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sirija

Sirija (rimska provinca)

Sirija, zgodnja rimska provinca.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sirija (rimska provinca)

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Slovani

Solidus

Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Solidus

Solun

Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Solun

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Srbi

Srbsko cesarstvo

Srbsko cesarstvo (srbsko Српско царство/Srpsko carstvo) je bila srednjeveška srbska država, ki se je sredi 14.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Srbsko cesarstvo

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Srednji vek

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sredozemlje

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sredozemsko morje

Sremska Mitrovica

Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sremska Mitrovica

Stara cerkvena slovanščina

Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Stara cerkvena slovanščina

Strateg

‎ Bista neznanega grškega stratega s korintskim šlemom; rimska kopija grškega kipa iz leta okrog 400 pr. n. št. Insignije stratigósa sodobne grške armade. Strateg (grško: στρατηγός, strategos), v antični Grčiji in Bizantinskem cesarstvu vojskovodja ali general, lahko tudi vojaški guverner.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Strateg

Sultan

Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sultan

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sultanat Rum

Sveta Ciril in Metod

Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sveta Ciril in Metod

Sveta dežela

Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sveta dežela

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Sveto rimsko cesarstvo

Svila

Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Svila

Svilna pot

Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Svilna pot

Svjatoslav I. Kijevski

Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Svjatoslav I. Kijevski

Teja

Teja je žensko osebno ime.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Teja

Teobald III. Šampanjski

Grb Teobalda III. Pečat Teobalda III.Arbois De Jubainville, Henry d':http://books.google.es/books?id.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Teobald III. Šampanjski

Teodahad

Teodahad (gotsko Þiudahaþus, latinsko) je bil od leta 534 do 536 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 480 Tauresium (sedaj Gradište, Makedonija), † 536.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Teodahad

Teoderik Veliki

Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Teoderik Veliki

Teodozij I.

Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Teodozij I.

Teodozij II.

Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Teodozij II.

Teofan Spovednik

Teofan Spovednik ali Teofan Homologet (grško: Θεοφάνης Ομολογητής, latinsko: Theophanes Confessor), bizantinski aristokrat, kasneje menih, letopisec, zagovornik čaščenja svetih podob in svetnik, * 758/760, † 12.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Teofan Spovednik

Teokracija

Teokracíja (sestavljeno iz in) je oblika vladavine v kateri ima vera prevladujoč vpliv, tako da svečeniki obvladujejo ključne vzvode oblasti, na osnovi svečeniškega (kleričnega) položaja in v imenu varovanja verskih vrednot in povezanosti z bogom (bogovi).

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Teokracija

Tervel

Tervel (bolgarsko: Тервел), v nekaterih bizantinskih virih tudi Tarvel, Terval in Terbelis, bolgarski cesar z začetka 8.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tervel

Tesalija

Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tesalija

Tetrarhija

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tetrarhija

Tiberij II. Konstantin

Tiberij II.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tiberij II. Konstantin

Tiberija

Tiberija ponoči Tiberija (hebrejsko, arabsko:, mednarodno tudi Tiberia, Tiberias, Tiberiada) je mesto ob Galilejskem oziroma Tiberijskem jezeru v Izraelu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tiberija

Tomaž Slovan

Tomaž Slovan, bizantinski vojskovodja in samozvani cesar, ki je v letih 820-823 vodil velik upor proti bizantinskemu cesarju Mihaelu II. Amorijcu, * okoli 760, Gaziura, Bizantinsko cesarstvo, † oktober 823, Arkadiopol, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tomaž Slovan

Totila

Totila, znan tudi kot Baduila, je bil predzadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 541 do 552, * 516, Treviso, † 1. julij 552, Targinae, Italija.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Totila

Trakija

Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Trakija

Trakija (rimska provinca)

Rimska dioceza Trakija Trakija (latinsko: Provincia Thracia, grško: Θρᾴκη, uradno ἐπαρχία Θρᾳκῶν), provinca Rimskega cesarstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Trakija (rimska provinca)

Trapezundsko cesarstvo

Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Trapezundsko cesarstvo

Tretja križarska vojna

Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Tretja križarska vojna

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Turki

Vandali

Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Vandali

Varjagi

''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Varjagi

Velika shizma

Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Velika shizma

Veliki vezir

Pečat velikega vezirja Veliki vezir (osmansko turško: صدر اعظم‎ ali وزیر اعظم‎, Vezir-i Azam ali Sadr-ı Azam, turško: Sadrazam, iz perzijskega وزير, wazir – tisti, ki nosi breme, pomočnik) je bil najuglednejši minister sultana Osmanskega cesarstva z absolutnim polnomočjem, ki ga je načeloma lahko razrešil samo sultan.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Veliki vezir

Violina

Violina in lok v kovčku Violina (starinsko tudi gosli in škant) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Violina

Vladimir I. Kijevski

Vladimir Svjatoslavič ali Vladimir I. Kijevski ali Vladimir Sveti ali Vladimir Veliki (rusko: Владимир Святославич), kijevski veliki knez, * okrog 956, Kijev, † 15. julij 1015, Berestova pri Kijevu. Vladimir je iz spopada bratov za oblast izšel kot zmagovalec. Leta 980 se je kot kijevski veliki knez proglasil za "kneza vse Rusije".

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Vladimir I. Kijevski

Vlahi

Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Vlahi

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Vzhodna pravoslavna cerkev

Zadar

Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zadar

Zenon

Zénon ali Zénon Starêjši, starogrški filozof in matematik, * 495 pr. n. št., Eleja (danes Velija), † okoli 430 pr. n. št., Eleja ali Sirakuze.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in Zenon

1204

1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1204

1261

1261 (MCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1261

1453

1453 (MCDLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 1453

17. januar

17.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 17. januar

330

330 (CCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 330

395

395 (CCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Bizantinsko cesarstvo in 395

Glej tudi

Bivše države na Balkanu

Bivše države na Srednjem vzhodu

Bivše države v Afriki

Bivše države v Evropi

Bivši imperiji

Ustanovitve v 330. letih

Prav tako znan kot Bizantinski imperij, Rimsko cesarstvo - Romanija, Romanija, Vzhodno Rimsko cesarstvo, Vzhodnorimsko cesarstvo.

, Črna gora, Črno morje, Backgammon, Bajazid II., Baklava, Balkan, Barbar, Bari, Bazilij I. Makedonec, Bazilij II., Bazilij Veliki, Bazilika San Vitale, Béla III., Beg, Beglerbeg, Bejrut, Belizar, Beneška republika, Benetke, Bitinija, Bitka na Belasici, Bitka na Kosovskem polju, Bitka pri Manzikertu, Bitka pri Tagini, Bitka pri Trajanovih vratih, Bizanc, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinski senat, Bližnji vzhod, Bohemond I. Antiohijski, Bolgari, Bolnišnica, Bonifacij I. Montferraški, Bor (drevo), Bospor, Carigrad, Ceh, Charles de Secondat, baron de Montesquieu, Ciper, Dalmacija, Dalmacija (rimska provinca), Damask, Danišmendi, De iure - de facto, Devolska pogodba, Dioklecijan, Diplomacija, Donava, Drač, Druga križarska vojna, Drugi nicejski koncil, Drugo bolgarsko cesarstvo, Dude, Efez, Egejsko morje, Egipt, Egipt (rimska provinca), Ekskomunikacija, Emir, Emirat, Enrico Dandolo, Epidemija, Epirski despotat, Evfrat, Evropa, Evzebij Cezarejski, Fatimidski kalifat, Ferdinand II. Aragonski, Filip Švabski, Filozofija, Fokas, Folis, Fotij I., Franki, Freska, Genovska republika, Geometrija, Gepidi, Germani, Ginekologija, Golenica, Grčija, Grščina, Grški ogenj, Gruzija, Gruzinščina, Hagija Sofija, Harfa, Hazari, Heraklij, Heraldika, Hercegovina, Hipodrom, Honorij (rimski cesar), Hrvati, Huni, Ikona, Ikonoklazem, Iliri, Iluminiran rokopis, Inflacija, Irak, Islam, Italija, Ivan I. Cimisk, Ivan II. Komnen, Ivan III. Vasiljevič, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Ivan VI. Kantakuzen, Izabela I. Kastiljska, Izak I. Komnen, Izak II. Angel, Izidor iz Mileta, Jadran Ferluga, Jadransko morje, Janez Filopon, Ječmen, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo, Jezus Kristus, Judje, Justin I., Justin II., Justinijan I., Justinijan II., Justinijanov zakonik, Justinijanova kuga, Kalabrija, Karel Veliki, Kartagina (občina), Kavkaz, Kijevska Rusija, Kilikija, Kip, Kirurgija, Kitajščina, Kneževina Antiohija, Knjiga psalmov, Koncil v Clermontu, Koncil v Piacenzi, Konstantin I. Veliki, Konstantin IV., Konstantin V. Kopronim, Konstantin VII. Porfirogenet, Konstantin XI. Paleolog, Konstantinopel, Konya, Koptščina, Kozrav II., Krščanstvo, Kreta, Krf, Križar, Križarske države, Križarske vojne, Kriza tretjega stoletja, Krum, Ktezifon, Kupola, Kutriguri, Langobardi, Larisa, Latakija, Latinščina, Latinsko cesarstvo, Leon I. Tračan, Leon III. Izavrijec, Leon V. Armenec, Leon VI. Modri, Levant, Lingua franca, Lira (glasbilo), Litva, Logotet, Lotar Supplinburški, Madžari, Majorijan, Makedonija (rimska provinca), Malta, Mandilion, Manuel I. Komnen, Marcijan, Matematika, Mavricij, Mehmed II. Osvajalec, Mesni okus, Messina, Metafizika, Mezija, Mezopotamija (rimska provinca), Mihael Psel, Mihael VII. Dukas, Mihael VIII. Paleolog, Milanski edikt, Misijonar, Monemvazija, Mongoli, Monofizitizem, Morejski despotat, Mozaik, Muhammad ibn Zakariya al-Razi, Mustafa Kemal Atatürk, Neapelj, Neron, Nestorijanstvo, Nikefor III. Botanijat, Nikejsko cesarstvo, Niketas Honiates, Nikifor II. Fokas, Ninive, Normani, Obleganje Antiohije, Odoaker, Odrin, Oktobrska revolucija, Omajadski kalifat, Omurtag, Orgle, Osman I., Osmanščina, Osmansko cesarstvo, Ostrogoti, Otranto, Paleologi, Palestina (regija), Papeška država, Papež Agapit I., Papež Inocenc III., Papež Leon III., Papež Nikolaj I., Papež Urban II., Patriarh, Patriarhat, Pax Romana, Pečenegi, Peloponez, Perzija, Perzijščina, Peter Borisov, Peter Krešimir IV., Pipin Mali, Platon, Pogodba, Prokopij iz Cezareje, Prva križarska vojna, Prvi nicejski koncil, Prvo bolgarsko cesarstvo, Psevdoznanost, Ravena, Renesansa, Rim, Rimska mitologija, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Rimsko pravo, Robert Guiscard, Rogerij II. Sicilski, Roman I. Lekapen, Roman II., Roman IV. Diogen, Romul Avgust, Romunščina, Romunija, Rusija, Ruski imperij, Samosata, Samuel Bolgarski, Sasanidsko cesarstvo, Seldžuško cesarstvo, Seldžuki, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam rimskih cesarjev, Shizma, Sicilija, Sicilija (rimska provinca), Sidon, Simeon I. Bolgarski, Sinop, Sirščina, Sirija, Sirija (rimska provinca), Slovani, Solidus, Solun, Srbi, Srbsko cesarstvo, Srednji vek, Sredozemlje, Sredozemsko morje, Sremska Mitrovica, Stara cerkvena slovanščina, Strateg, Sultan, Sultanat Rum, Sveta Ciril in Metod, Sveta dežela, Sveto rimsko cesarstvo, Svila, Svilna pot, Svjatoslav I. Kijevski, Teja, Teobald III. Šampanjski, Teodahad, Teoderik Veliki, Teodozij I., Teodozij II., Teofan Spovednik, Teokracija, Tervel, Tesalija, Tetrarhija, Tiberij II. Konstantin, Tiberija, Tomaž Slovan, Totila, Trakija, Trakija (rimska provinca), Trapezundsko cesarstvo, Tretja križarska vojna, Turki, Vandali, Varjagi, Velika shizma, Veliki vezir, Violina, Vladimir I. Kijevski, Vlahi, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zadar, Zenon, 1204, 1261, 1453, 17. januar, 330, 395.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti