OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 541 odnosi: Adalbert Stifter, Adolf Eichmann, Adolf Hitler, Adolf Schärf, Airbus A320, Alban Berg, Albreht II. Nemški, Alexander Van der Bellen, Alfred Adler, Alpe, Alpsko smučanje, Ameriški dolar, Aneksija, Aneksijska kriza, Aniža (reka), Annemarie Moser-Pröll, Anschluss, Antanta, Anton Bruckner, Aragonsko kraljestvo, Arnold Schönberg, Arnold Schwarzenegger, Arthur Schnitzler, Arthur Seyss-Inquart, Asimilacija, Atlantski ocean, Avguštinej, Avstrija, Avstrija na Pesmi Evrovizije, Avstrijska državna pogodba, Avstrijska nasledstvena vojna, Avstrijske zvezne železnice, Avstrijsko cesarstvo, Avstrijsko-pruska vojna, Avstro-Ogrska, Avtobus, Avtocesta, Avtokracija, Avtomobil, Šlezija, Šlezijske vojne, Šmohor (Avstrijska Koroška), Špital ob Dravi, Štajerska, Štajerska (vojvodina), Štajerska (zvezna dežela), Švedska, Švica, Železna doba, Železna zavesa, ... Razširi indeks (491 več) » « Shrink indeks

2. Celinske države
3. Države Evropske unije
4. Evropske države
5. Nemško govoreče države

Adalbert Stifter

Adalbert Stifter (rojstno ime Albert Stifter), avstrijski pisatelj, slikar in učitelj, * 23. oktober 1805, Oberplan, Češka, † 28. januar, 1868, Linz.

Poglej Avstrija in Adalbert Stifter

Adolf Eichmann

Otto Adolf Eichmann, nemški častnik SS in vojni zločinec, * 19. marec 1906, Solingen, Nemško cesarstvo, † 31. maj 1962, Ramla, Izrael.

Poglej Avstrija in Adolf Eichmann

Adolf Hitler

Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).

Poglej Avstrija in Adolf Hitler

Adolf Schärf

Adolf Schärf, avstrijski odvetnik, politik in poslanec, * 20. april 1890, Mikulov, † 28. februar 1965, Dunaj.

Poglej Avstrija in Adolf Schärf

Airbus A320

Airbus A320 je evropsko ozkotrupno, dvomotorno reaktivno potniško letalo kratkega do srednjega dosega s steklenim kokpitom in prvo potniško letalo z fly by wire dizajnom, ki ga proizvaja mednarodno podjetje Airbus.

Poglej Avstrija in Airbus A320

Alban Berg

Alban Berg, avstrijski pianist in skladatelj, * 9. februar 1885, Dunaj, Avstrija, † 24. december 1935, Dunaj.

Poglej Avstrija in Alban Berg

Albreht II. Nemški

Albert oz.

Poglej Avstrija in Albreht II. Nemški

Alexander Van der Bellen

Alexander Van der Bellen, avstrijski politik in ekonomist, * 18. januar 1944, Dunaj, Avstrija.

Poglej Avstrija in Alexander Van der Bellen

Alfred Adler

Alfred Adler, avstrijski doktor medicine in psiholog, * 7. februar 1870, Rudolfsheim, Avstro-Ogrska, † 28. maj 1937, Aberdeen, Škotska, Združeno kraljestvo.

Poglej Avstrija in Alfred Adler

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Poglej Avstrija in Alpe

Alpsko smučanje

Alpski smučar Bariloche (Argentina) Alpsko smučanje je oblika gibanja po zasneženih površinah s pomočjo smuči, ki so z vezmi pritrjene na noge smučarja, na katerih ima obute posebne smučarske čevlje.

Poglej Avstrija in Alpsko smučanje

Ameriški dolar

Amêriški dólar je uradna valuta Združenih držav Amerike.

Poglej Avstrija in Ameriški dolar

Aneksija

Aneksija (sestavljanka iz latinskega 'ad' in 'nexus', priključiti) je v mednarodnem pravu izraz za nasilno priključitev oz.

Poglej Avstrija in Aneksija

Aneksijska kriza

Bosna in Hercegovina (št. 18) v Avstro-Ogrski Aneksijska kriza je dogodek, ki ga je povzročila Avstro-Ogrska z aneksijo Bosne in Hercegovine 6. oktobra 1908.

Poglej Avstrija in Aneksijska kriza

Aniža (reka)

Aniža (nemško Enns) je južni pritok reke Donave, ki se ji pridruži severno pri Ennsu v Avstriji.

Poglej Avstrija in Aniža (reka)

Annemarie Moser-Pröll

Annemarie Moser-Pröll, avstrijska alpska smučarka, * 27. marec 1953, Kleinarl, Salzburg, Avstrija.

Poglej Avstrija in Annemarie Moser-Pröll

Anschluss

Adolf Hitler razglaša Anschluss na dunajskem Heldenplatzu, 15. marec 1938 Anschluss (nemško:, tudi Anschluß ali poslovenjeno anšlus) je nemški izraz za aneksijo Avstrije Tretjemu rajhu 13.

Poglej Avstrija in Anschluss

Antanta

Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.

Poglej Avstrija in Antanta

Anton Bruckner

Anton Bruckner, avstrijski skladatelj, pedagog in organist, * 4. september 1824, Ansfelden, Gornja Avstrija, Avstrija, † 11. oktober 1896, Dunaj.

Poglej Avstrija in Anton Bruckner

Aragonsko kraljestvo

Aragonsko kraljestvo je bilo eno izmed kraljestev aragonske krone.

Poglej Avstrija in Aragonsko kraljestvo

Arnold Schönberg

Arnold Schönberg, avstrijski skladatelj, teoretik in pedagog, * 13. september 1874, Dunaj, † 13. julij 1951, Los Angeles, ZDA.

Poglej Avstrija in Arnold Schönberg

Arnold Schwarzenegger

Arnold Alois Schwarzenegger, avstrijsko-ameriški bodibilder, filmski igralec in 38.

Poglej Avstrija in Arnold Schwarzenegger

Arthur Schnitzler

Arthur Schnitzler, avstrijski pripovednik in dramatik, * 15. maj 1862, Dunaj, Avstrija, † 21. oktober 1931, Dunaj.

Poglej Avstrija in Arthur Schnitzler

Arthur Seyss-Inquart

Arthur Seyss-Inquart (rojen kot Arthur Zajtich), avstrijski pravnik in politik, * 22. julij 1892, Stonařov, Moravska, Avstro-Ogrska, † 16. oktober 1946, Nürnberg, Nemčija.

Poglej Avstrija in Arthur Seyss-Inquart

Asimilacija

Asimilacija je pojem iz povsem različnih znanstvenih ved, ki izvira iz latinske besede similis (podobno) oz.

Poglej Avstrija in Asimilacija

Atlantski ocean

Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Poglej Avstrija in Atlantski ocean

Avguštinej

Avguštinej (latinsko Augustineum) je bil znan dunajski bogoslovni zavod v času Avstro-Ogrske.

Poglej Avstrija in Avguštinej

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Avstrija in Avstrija

Avstrija na Pesmi Evrovizije

Avstrija se že od leta 1957 redno pojavlja na Pesmi Evrovizije, vendar običajno brez večjih uspehov.

Poglej Avstrija in Avstrija na Pesmi Evrovizije

Avstrijska državna pogodba

Avstrijska državna pogodba (nemško Österreichischer Staatsvertrag; celoten naziv Staatsvertrag betreffend die Wiederherstellung eines unabhängigen und demokratischen Österreich, gegeben zu Wien am 15. Mai 1955, slovensko Sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije, podpisan na Dunaju 15.

Poglej Avstrija in Avstrijska državna pogodba

Avstrijska nasledstvena vojna

Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).

Poglej Avstrija in Avstrijska nasledstvena vojna

Avstrijske zvezne železnice

hitri vlak ÖBB Intercity-Express (ICE) železnici čez Semmering Južnem Tirolskem Dunaju Štajerskem Dunaja. Rail Cargo Austria Zgornji Avstriji razvrstitvenih polj v Avstriji Salzburška glavna železniška postaja (''Salzburg Hauptbahnhof''), stičišče lokalnih in medkrajevnih prometnih poti glavne železniške postaje Linz (''Linz Hauptbahnhof'' Kremsu, Spodnja Avstrija Dunaja Avstrijske zvezne železnice (uradno; slovensko Javno podjetje Holding Avstrijske zvezne železnice) in prej ali BBÖ), zdaj splošno znano kot ÖBB, je nacionalni železniški sistem Avstrije in upravljavec lihtenštajnskih železnic.

Poglej Avstrija in Avstrijske zvezne železnice

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Poglej Avstrija in Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko-pruska vojna

Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.

Poglej Avstrija in Avstrijsko-pruska vojna

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Avstrija in Avstro-Ogrska

Avtobus

MAN SU 220. Avtobus je prevozno sredstvo, namenjeno prevozu večjega števila ljudi v javnem prometu.

Poglej Avstrija in Avtobus

Avtocesta

Avtocesta A2, klanec Medvedjek na dolenjskem kraku. Ávtocésta je cesta, namenjena daljinskemu prometu motornih vozil, z izvennivojskimi križišči in dvema fizično ločenima smernima voziščema, na katerih sta po dva ali več prometnih pasov (vozni, prehitevalni, počasni, pospeševalni, zaviralni) za vsako prometno smer ter odstavni pas ali odstavne niše.

Poglej Avstrija in Avtocesta

Avtokracija

Avtokracija je oblika vladavine, kjer pripada vsa oblast samo eni osebi, praviloma povezana z nasiljem in neomejeno samovoljo.

Poglej Avstrija in Avtokracija

Avtomobil

Rimac Nevera superšportni električni avtomobil Avtomobíl, pogovorno tudi avto, je cestno vozilo z lastnim pogonom, običajno s štirimi kolesi na dveh oseh.

Poglej Avstrija in Avtomobil

Šlezija

Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.

Poglej Avstrija in Šlezija

Šlezijske vojne

Šlezijske vojne, tri vojne med Prusijo in Avstrijo za oblast v Šleziji.

Poglej Avstrija in Šlezijske vojne

Šmohor (Avstrijska Koroška)

Šmohor Mestna hiša v Šmohorju Kip Sv. Mohorja v Šmohorju Goričah v Ziljski dolini Šmohor (tudi Trg, nemško Hermagor) je mesto z okoli 1.500 prebivalci, občinsko središče občine Šmohor-Preseško jezero (nem. Hermagor-Pressegger See) s približno 7.000 prebivalci in središče Okraja Šmohor na avstrijskem Koroškem.

Poglej Avstrija in Šmohor (Avstrijska Koroška)

Špital ob Dravi

Špital ob Dravi je mesto s 13.000 prebivalci, ki je središče istoimenskega okraja in mestna občina s 16.000 ljudmi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Poglej Avstrija in Špital ob Dravi

Štajerska

Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.

Poglej Avstrija in Štajerska

Štajerska (vojvodina)

Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.

Poglej Avstrija in Štajerska (vojvodina)

Štajerska (zvezna dežela)

Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.

Poglej Avstrija in Štajerska (zvezna dežela)

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Poglej Avstrija in Švedska

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Poglej Avstrija in Švica

Železna doba

Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.

Poglej Avstrija in Železna doba

Železna zavesa

Železna zavesa v Evropi v času hladne vojne med letoma 1948 in 1990. Kljub komunistični ideologiji Jugoslavija od leta 1948 naprej ni pripadala vzhodnemu bloku in je zato obarvana zeleno. Podobno se je od Sovjetske zveze oddaljila Albanija, ki se je po kitajsko-sovjetskem sporu zbližala z Ljudsko republiko Kitajsko.

Poglej Avstrija in Železna zavesa

Železniška proga čez Semmering

Železniška proga čez Semmering (nemško Semmeringbahn) v Avstriji, ki se začne pri Gloggnitzu in vodi čez Semmering do Mürzzuschlaga, je bila prva gorska železnica v Evropi, zgrajena s standardno tirno širino.

Poglej Avstrija in Železniška proga čez Semmering

Železniški prevoz

Slovenskih železnic Kompozicija tovornega vlaka Železniški postaji Ljubljana Železniški transport tudi železniški prevoz, je voden način kopenskega transporta, za prevoz potnikov in blaga s tirnimi vozili, ki vozijo po železniških tirih.

Poglej Avstrija in Železniški prevoz

Železno

Železno je lahko.

Poglej Avstrija in Železno

Železno, Avstrija

Železno je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Gradiščanska z okoli 15.000 prebivalci.

Poglej Avstrija in Železno, Avstrija

Ženska

Simbol planeta Venera, ki se uporablja tudi kot znak ženskega spola.Ženska je človek ženskega spola.

Poglej Avstrija in Ženska

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Poglej Avstrija in Češka

Češki masiv

Češki masiv (češko Česká vysočina ali Český masiv, nemško Böhmische Masse ali Böhmisches Massiv) je geomorfološka pokrajina v srednji Evropi.

Poglej Avstrija in Češki masiv

Češkoslovaška

desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.

Poglej Avstrija in Češkoslovaška

Čehi

Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).

Poglej Avstrija in Čehi

Četniki (Kraljevina Jugoslavija)

Četniki so bili v Kraljevini Jugoslaviji pripadniki elitnih vojaških enot.

Poglej Avstrija in Četniki (Kraljevina Jugoslavija)

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Avstrija in Črno morje

Babenberžani

samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.

Poglej Avstrija in Babenberžani

Baden-Württemberg

Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.

Poglej Avstrija in Baden-Württemberg

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Poglej Avstrija in Balkan

Bančna skupina Raiffeisen

Raiffeisen Zentralbank Österreich AG (na kratko RZB) je osrednja ustanova skupine Raiffeisen Banking Group Austria (RBG) in deluje tudi kot središče celotne skupine RZB, katere največji član je družba Raiffeisen Bank International AG (RBI).

Poglej Avstrija in Bančna skupina Raiffeisen

Banka

Banka je finančni posrednik, ki prejema depozite in te depozite plasira kot posojila.

Poglej Avstrija in Banka

Barok

''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.

Poglej Avstrija in Barok

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).

Poglej Avstrija in Bavarska

Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.

Poglej Avstrija in Belgija

Beljak

Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).

Poglej Avstrija in Beljak

Belvedere, Dunaj

Belvedere (iz italijanskega izraza za »lep prizor«) je zgodovinski kompleks dveh baročnih palač, zgornjega in spodnjega Belvedera s spremljevalnimi objekti, ki stoji v baročnem parku v tretjem dunajskem okrožju (Landstraße) na jugovzhodu mestnega središča.

Poglej Avstrija in Belvedere, Dunaj

Benediktinski samostan Melk

Pogled iz zraka Benediktinski samostan Melk (do 19. stoletja tudi samostan Mölk) se nahaja v Spodnji Avstriji, v bližini mesta Melk na desnem bregu Donave.

Poglej Avstrija in Benediktinski samostan Melk

Benjamin Raich

Benjamin Raich, avstrijski alpski smučar, * 28. februar 1978, Arzl im Pitztal (Tirolska), Avstrija.

Poglej Avstrija in Benjamin Raich

Billy Wilder

Billy Wilder (rojen Šmuel Vildr oz. Samuel Wilder, jidiš: שמואל וִילדֶר), avstrijsko-ameriški filmski režiser, scenarist in producent judovskega rodu, * 22. junij 1906, Sucha Beskidzka, Avstro-Ogrska (zdaj Poljska), † 27. marec 2002, Beverly Hills, Kalifornija, Združene države Amerike.

Poglej Avstrija in Billy Wilder

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Poglej Avstrija in Biologija

Biomasa

les je osnova za biomaso Biomasa je celotna masa rastlinskega, živalskega organizma, populacije ali celotne biocenoze na enoto površine ali prostornine v določenem času.

Poglej Avstrija in Biomasa

Bischofshofen

Bischofshofen (pogovorno skrajšano B'hofen) je mesto z 10.574 prebivalci (s 1. januarjem 2019) v okrožju St.

Poglej Avstrija in Bischofshofen

Bitka na Moravskem polju

Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.

Poglej Avstrija in Bitka na Moravskem polju

Bitka pri Mohaču

Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.

Poglej Avstrija in Bitka pri Mohaču

Božič

Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.

Poglej Avstrija in Božič

Bodensko jezero

Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.

Poglej Avstrija in Bodensko jezero

Boeing 777

Kokpit letala 777 Največji truboventilatorski motor GE-115B Boeing 777 je širokotrupno dvomotorno potniško letalo ameriškega proizvajalca Boeing Commercial Airplanes.

Poglej Avstrija in Boeing 777

Borovlje

Borovlje (nemško Ferlach) so najpomembnejši kraj v Rožu na Avstrijskem Koroškem z okoli 5.000 prebivalci (občina jih ima dobrih 7.100) ter največje naselje in tudi edino mesto s tem statusom v okraju Celovec-podeželje (Klagenfurt-Land) ter obenem najjužnejše mesto v Avstriji.

Poglej Avstrija in Borovlje

Bosanci

Bosanci so prebivalci države Bosne in Hercegovine.

Poglej Avstrija in Bosanci

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).

Poglej Avstrija in Bosna in Hercegovina

Bregenz

Bregenz (zastarelo slov. Brežnice; lat. Brigantium) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Predarlske ter središče istoimenskega okraja.

Poglej Avstrija in Bregenz

Bruto domači proizvod

Bruto domači proizvod (kratica BDP), redkeje kosmati domači proizvod (kratica KDP), je ekonomsko-gospodarski izraz, ki označuje najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi.

Poglej Avstrija in Bruto domači proizvod

Carl Menger

Menger je bil rojen v mestu Neu-Sandez v Galiciji, v Avstrijskem Cesarstvu.

Poglej Avstrija in Carl Menger

Carnuntum

Karnuntum: načrt mesta Lega Carnuntuma na severnopanonskem limesu Carnuntum (grško Καρνους (Ptolemaj)) je bil rimski vojaški tabor ob Donavi v Noriku.

Poglej Avstrija in Carnuntum

Celinska država

260x260_pik Celinska država ali zaledna država oz.

Poglej Avstrija in Celinska država

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Poglej Avstrija in Celovec

Centralna obveščevalna agencija

Centralno obveščevalna agencija (Central Intelligence Agency) znana tudi pod kratico CIA je civilna obveščevalna služba ZDA zadolžena za zbiranje, shranjevanje in obdelavo podatkov pridobljenih v tujini s pomočjo človeških in elektronskih virov.

Poglej Avstrija in Centralna obveščevalna agencija

Centralne sile

Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.

Poglej Avstrija in Centralne sile

Christian Andreas Doppler

Christian Andreas Doppler, avstrijski matematik in fizik, * 29. november 1803, Salzburg, Avstrija, † 17. marec 1853, Benetke, Italija (takrat Avstrijsko cesarstvo).

Poglej Avstrija in Christian Andreas Doppler

Christoph Waltz

Christoph Waltz, avstrijski gledališki, televizijski in filmski igralec, * 4. oktober 1956, Dunaj, Avstrija.

Poglej Avstrija in Christoph Waltz

Cislajtanija

Cislajtanija (kar pomeni dežela na tej strani Leithe) je bil neuraden naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske.

Poglej Avstrija in Cislajtanija

Conchita Wurst

Thomas »Tom« Neuwirth, z umetniškim imenom Conchita Wurst, avstrijski pevec, * 6. november 1988, Gmunden, Avstrija.

Poglej Avstrija in Conchita Wurst

Dachstein

Masiv Dachstein pokriva površino okoli 600 kvadratnih kilometrov z desetinami vrhov nad 2500 m, od katerih so najvišji na južnem in jugozahodnem območju.

Poglej Avstrija in Dachstein

Daniel Kehlmann

Daniel Kehlmann, avstrijsko-nemški pisatelj, * 13. januar 1975, München, Nemčija.

Poglej Avstrija in Daniel Kehlmann

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Poglej Avstrija in Danska

Dürnstein

Dürnstein je mestece ob reki Donavi v okrožju Krems-Land, v avstrijski deželi Spodnja Avstrija.

Poglej Avstrija in Dürnstein

Delo (časopis)

Delo je slovenski nacionalni dnevni časopis, ki ga izdaja časopisno založniško podjetje Delo d.o.o. iz Ljubljane.

Poglej Avstrija in Delo (časopis)

Demokracija

Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.

Poglej Avstrija in Demokracija

Denacionalizacija

Denacionalizacija (tudi »privatizacija«) je prenos lastnine in odgovornosti iz javnega oz.

Poglej Avstrija in Denacionalizacija

Deskanje na snegu

Deskanje na snegu je šport, ki poteka na podlagi prekriti z snegom.

Poglej Avstrija in Deskanje na snegu

Diktatura

Diktatura, tudi diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, največkrat pa posameznik, neomejeno oblast.

Poglej Avstrija in Diktatura

Dirndl

Ženska v dirndlu Dirndl (v prevodu tudi dekle) je izpeljanka iz tradicionalnega ženskega oblačila s področja Nemčije (še posebej Bavarske), Švice, Lihtenštajna, Avstrije, Južne Tirolske in Slovenije Osnova za oblačilo je zgodovinsko oblačilo alpskih podeželanov.

Poglej Avstrija in Dirndl

Dnevnik (časopis)

Rumena stavba Dnevnika v Ljubljani Dnevnik je slovenski dnevni časopis s sedežem v Ljubljani.

Poglej Avstrija in Dnevnik (časopis)

Dolina

Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.

Poglej Avstrija in Dolina

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Avstrija in Donava

Drava

Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.

Poglej Avstrija in Drava

Državljanska vojna

Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.

Poglej Avstrija in Državljanska vojna

Državni poglavar

Državni poglavar je splošni izraz za individualen ali kolektiven urad, ki služi kot glavni javni predstavnik monarhije, republike, federacije ali druge vrste države.

Poglej Avstrija in Državni poglavar

Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)

Stavba Reichsrata okoli leta 1900 Državni zbor je bil dvodomni parlament Avstrijskega cesarstva (1861-1865) oziroma avstrijskega dela Avstro-Ogrske (Cislajtanije, 1867-1918).

Poglej Avstrija in Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)

Društvo narodov

Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.

Poglej Avstrija in Društvo narodov

Druga dunajska šola

Primarne, retrogradne, inverzne in retrogradno-inverzne permutacije. Druga dunajska šola je skupina skladateljev, ki so jo sestavljali Arnold Schoenberg in njegovi učenci ter tesni sodelavci na začetku 20.

Poglej Avstrija in Druga dunajska šola

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Avstrija in Druga svetovna vojna

Drugo obleganje Dunaja

Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.

Poglej Avstrija in Drugo obleganje Dunaja

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Avstrija in Dunaj

Dunajski kongres

Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.

Poglej Avstrija in Dunajski kongres

Dunajski zrezek

Dunajski zrezek Dunajski zrezek (nemško Wiener Schnitzel) je ena najbolj znanih jedi dunajske kuhinje.

Poglej Avstrija in Dunajski zrezek

Egon Schiele

Egon Schiele, avstrijski ekspresionistični slikar, * 12. junij 1890, Tulln ob Donavi, † 31. oktober 1918, Dunaj.

Poglej Avstrija in Egon Schiele

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Poglej Avstrija in Ekologija

Ekonomija

Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.

Poglej Avstrija in Ekonomija

Ekoregija

Ekoregije so geografsko opredeljena področja z značilno kombinacijo dejavnikov okolja.

Poglej Avstrija in Ekoregija

Električna energija

Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu in se kot pojem lahko nanaša na več tesno povezanih oblik energije.

Poglej Avstrija in Električna energija

Elfriede Jelinek

Elfriede Jelinek, (nemško: ɛlˈfʀiːdə ˈjɛlinɛk), avstrijska pisateljica, nobelovka, * 20. oktober 1946, Mürzzuschlag, Avstrija.

Poglej Avstrija in Elfriede Jelinek

Enciklopedija Britannica

Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.

Poglej Avstrija in Enciklopedija Britannica

Enklava in eksklava

D je eksklava države B, vendar ni enklava C je eksklava države B in enklava države A Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države.

Poglej Avstrija in Enklava in eksklava

Ernst Kaltenbrunner

‎ Ernst Kaltenbrunner, avstrijski politik, pravnik in vojni zločinec, * 4. oktober 1903, Ried im Innkreis, Gornja Avstrija, † 16. oktober 1946 Nürnberg.

Poglej Avstrija in Ernst Kaltenbrunner

Ernst Mach

Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Avstrija in Ernst Mach

Erwin Schrödinger

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.

Poglej Avstrija in Erwin Schrödinger

EUFOR

EUFOR (European Force) je mednarodna vojaška sila, ki je podrejena Evropskemu svetu, ki ga večinoma sestavljajo države članice Evropske unije, evropske države in nekatere članice Nata.

Poglej Avstrija in EUFOR

Eurofighter Typhoon

Eurofighter Typhoon (tajfun) je enosedežni dvomotorni visokozmogljivi lovec tehnologije STOL; toda uporabljajo ga tudi kot lovski bombnik ali lovec prestreznik.

Poglej Avstrija in Eurofighter Typhoon

Evro

Evro (oz. euro, oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 20 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija (vključno s Francosko Gvajano in Svetim Petrom in Mihaelom), Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, in Španija.

Poglej Avstrija in Evro

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Avstrija in Evropa

Evropska konvencija o človekovih pravicah

Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) (polno ime: Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin) je mednarodna pogodba za zaščito Človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Evropi.

Poglej Avstrija in Evropska konvencija o človekovih pravicah

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Poglej Avstrija in Evropska unija

Evropsko sodišče za človekove pravice

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP; angleško: The European Court of Human Rights; ECtHR) je mednarodno sodišče, ki je bilo ustanovljeno leta 1959.

Poglej Avstrija in Evropsko sodišče za človekove pravice

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Poglej Avstrija in Fašizem

Falco

Johann (Hans) Hölzel, bolje poznan pod psevdonimom Falco, avstrijski pop rock pevec in tekstopisec, * 19. februar 1957, Dunaj, Avstrija, † 6. februar 1998, Puerto Plata, Dominikanska republika.

Poglej Avstrija in Falco

Ferdinand Georg Waldmüller

Ferdinand Georg Waldmüller, dunajski bidermajerski slikar, * 15. januar 1793, Dunaj, † 23. avgust 1865, Hinterbrühl pri Mödlingu.

Poglej Avstrija in Ferdinand Georg Waldmüller

Ferdinand Porsche

Ferdinand Porsche, avstrijski avtomobilski inženir, * 3. september 1875, Mattersdorf, Češka, Avstro-Ogrska, † 30. januar 1951, Stuttgart, Nemčija.

Poglej Avstrija in Ferdinand Porsche

Filip I. Kastiljski

Filip I. Kastiljski (tudi Filip Lepi), * 22. julij, 1478, Brugge, † 26. september 1506, Burgos; je bil med letoma 1482 in 1506 vojvoda Burgundije (kot Filip IV.), Brabanta, Limburga in Luksemburga, grof Flandrije, Hapsburga, Hainauta, Nizozemske in Zelandije, Tirolske in Artoisa ter med drugim gospodar Antwerpna in Mechelena.

Poglej Avstrija in Filip I. Kastiljski

Filmski festival v Cannesu

Filmski festival v Cannesu je mednarodni filmski festival, ki velja za enega izmed najpomembnejših in najbolj znanih na svetu.

Poglej Avstrija in Filmski festival v Cannesu

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Poglej Avstrija in Fizik

Forbes

Forbes je ameriška poslovna revija v lasti Integrated Whale Media Investments in družine Forbes.

Poglej Avstrija in Forbes

Formula 1

Formula 1 (kratica F1) je najvišji razred motošporta, kot ga označuje FIA, krovna avtomobilistična organizacija.

Poglej Avstrija in Formula 1

Franc Ferdinand

Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).

Poglej Avstrija in Franc Ferdinand

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.

Poglej Avstrija in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Avstrija in Francija

Francoska revolucija

Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.

Poglej Avstrija in Francoska revolucija

Francosko-pruska vojna

Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.

Poglej Avstrija in Francosko-pruska vojna

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Poglej Avstrija in Frankovsko cesarstvo

Franz Grillparzer

Franz Grillparzer, avstrijski pisatelj, *15. januar 1791, Dunaj, † 21. januar 1872, Dunaj.

Poglej Avstrija in Franz Grillparzer

Franz Klammer

Franz Klammer, avstrijski alpski smučar, * 3. december 1953, Mooswald, Koroška, Avstrija.

Poglej Avstrija in Franz Klammer

Franz Liszt

Franz Liszt, madžarski skladatelj in pianist, * 22. oktober 1811, Doborjan (Raiding) pri Eisenstadtu, Madžarska, danes Avstrija, † 31. julij 1886, Bayreuth, Bavarska, Nemčija.

Poglej Avstrija in Franz Liszt

Franz Schubert

Franz Peter Schubert, avstrijski skladatelj, * 31. januar 1797, Dunaj, Avstrija, † 19. november 1828, Dunaj.

Poglej Avstrija in Franz Schubert

Friderik III. Habsburški

Friderik III.

Poglej Avstrija in Friderik III. Habsburški

Friedensreich Hundertwasser

Friedrich Stowasser (bolje poznan pod imenom Friedensreich Hundertwasser), avstrijski umetnik, slikar, arhitekt, * 15. december 1928, Dunaj; † 19. februar 2000, Tihi ocean v bližini Nove Zelandije.

Poglej Avstrija in Friedensreich Hundertwasser

Friedrich Hayek

Friedrich A. Hayek, rojen kor Friedrich August von Hayek (nem. ˈfʁiːdʁɪç ˈaʊ̯ɡʊst ˈhaɪ̯ɛk), avstrijsko-britanski ekonomist in politični filozof, * 8. maj 1899, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 23. marec 1992, Freiburg im Breisgau, Nemčija.

Poglej Avstrija in Friedrich Hayek

Fritz Lang

Friedrich Christian Anton »Fritz« Lang, avstrijsko-ameriški filmski režiser in scenarist, * 5. december 1890, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 2. avgust 1976, Beverly Hills, Kalifornija, Združene države Amerike.

Poglej Avstrija in Fritz Lang

Gavrilo Princip

Gavrilo Princip (Гаврило Принцип), srbski revolucionar in atentator, * 25. julij 1894, Obljaj pri Grahovem, † 28. april 1918, Terezin, Češka.

Poglej Avstrija in Gavrilo Princip

Gederovci

Gederovci so naselje v občini Tišina.

Poglej Avstrija in Gederovci

Georg Trakl

Georg Trakl, avstrijski pesnik, * 3. februar 1887, Salzburg, † 3. november 1914, Kraków.

Poglej Avstrija in Georg Trakl

Gerhard Berger

Gerhard Berger, avstrijski dirkač formule 1, * 27. avgust 1959, Wörgl, Avstrija.

Poglej Avstrija in Gerhard Berger

Germani

Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.

Poglej Avstrija in Germani

Glasba

Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.

Poglej Avstrija in Glasba

Glavni bojni tank

250px Glavni bojni tank (angleško main battle tank; kratica MBT, rusko основной боевой танк (ОБТ)) je vrsta tanka, ki je nastala po drugi svetovni vojni ter na podlagi izkušenj in dognanj, ki jih je prinesla ta vojna.

Poglej Avstrija in Glavni bojni tank

Gledališki igralec

Gledališki igralec je igralec v gledališču, ki samostojno, vendar pod neposrednim umetniškim vodstvom gledališkega režiserja, umetniško oblikuje like iz predstavljajočega dramskega besedila in jih igra v gledaliških predstavah.

Poglej Avstrija in Gledališki igralec

Gora

Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.

Poglej Avstrija in Gora

Govedo

Biološka poddružina govedo (Bovinae) vključuje raznoliko skupino 10 rodov srednje velikih do velikih kopitarjev, vključno z domačimi živalmi, bizoni, afriškimi bivoli, vodnimi bivoli, jakom in štiri rogimi in spiralno rogimi antilopami.

Poglej Avstrija in Govedo

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Avstrija in Gradec

Gradiščanščina

Gradiščanščina (hrvaško Gradišćanski jezik, Gradišćanština, ali Gradišćansko narječje, nemško Burgenlandkroatische Sprache, madžarsko Gradistyei nyelv, Gradiscsei nyelv) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika.

Poglej Avstrija in Gradiščanščina

Gradiščanska

Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz.

Poglej Avstrija in Gradiščanska

Granit

ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.

Poglej Avstrija in Granit

Gregor Mendel

Gregor Johann Mendel, avstrijsko-češki duhovnik in znanstvenik, pionir genetike, * 20. julij 1822, Heinzendorf bei Odrau, Avstrijsko cesarstvo (danes Hynčice, Češka), † 6. januar 1884, Brno, Avstro-Ogrska (danes Češka).

Poglej Avstrija in Gregor Mendel

Grič

Judejski puščavi bitke pri Waterlooju Gríč (starinsko holm) je nižja vzpetina na zemeljskem površju.

Poglej Avstrija in Grič

Gustav Klimt

Gustav Klimt, avstrijski slikar in ilustrator, * 14. julij 1862, Baumgarten pri Dunaju, Avstrijsko cesarstvo, † 6. februar 1918, Dunaj-Neubau, Avstro-Ogrska.

Poglej Avstrija in Gustav Klimt

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Poglej Avstrija in Habsburžani

Hallstatt

Hallstatt je trg in turistični kraj v zgornjeavstrijski pokrajini Salzkammergut na jugozahodnem bregu jezera Hallstatter See.

Poglej Avstrija in Hallstatt

Hans Asperger

Johnan Frederick Karl Asperger, avstrijski zdravnik, pediater in profesor medicine, * 18. februar 1906, Hausbrunn, Avstro-Ogrska, † 21. oktober 1980, Dunaj, Avstrija.

Poglej Avstrija in Hans Asperger

Hedy Lamarr

Hedy Lamarr (rojena Hedwig Eva Maria Kiesler), avstrijsko-ameriška filmska igralka in izumiteljica judovskega rodu, * 9. november 1914, Dunaj, Avstro-Ogrska (zdaj Avstrija), † 19. januar 2000, Casselberry, Florida, Združene države Amerike.

Poglej Avstrija in Hedy Lamarr

Heinz Fischer

Heinz Fischer, avstrijski politik, * 9. oktober 1938, Gradec.

Poglej Avstrija in Heinz Fischer

Helikopter

Helikópter (grško helix - spirala + pteron - krilo), redko tudi vijákar ali vertoljet (rusko), je zrakoplov, težji od zraka, in za razliko od letal vzgona ne proizvaja s krili, temveč z vrtečim se rotorjem (vrtljivimi krili) (dvokraki rotor, štirikraki rotor, koaksialni rotor...).

Poglej Avstrija in Helikopter

Herbert von Karajan

Herbert Ritter von Karajan, avstrijski dirigent, * 5. april 1908, Salzburg, Avstro-Ogrska, 16. julij 1989, † Anif pri Salzburgu, Avstrija.

Poglej Avstrija in Herbert von Karajan

Hermann Maier

Hermann Maier, avstrijski alpski smučar, * 7. december 1972, Altenmarkt im Pongau, Avstrija.

Poglej Avstrija in Hermann Maier

Himna

Himna (tudi hvalnica; grško θιμνος himnos - napev) je neke vrsta oda.

Poglej Avstrija in Himna

Hladna vojna

Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.

Poglej Avstrija in Hladna vojna

Hofburg

Palača Hofburg je bivša cesarska palača v središču mesta Dunaj, Avstrija.

Poglej Avstrija in Hofburg

Holokavst

Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.

Poglej Avstrija in Holokavst

Hrib

Hríb je srednje visoka vzpetina na zemeljskem površju, višja od griča in nižja od gore, ki ima na terenu enega ali več topografskih vrhov.

Poglej Avstrija in Hrib

Hruška

Hruška (znanstveno ime Pyrus communis) je do 16 m visoko drevo s pokončnimi vejami.

Poglej Avstrija in Hruška

Hrvaščina

Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.

Poglej Avstrija in Hrvaščina

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Avstrija in Hrvaška

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Poglej Avstrija in Hrvati

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Poglej Avstrija in Huni

Inženir

Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.

Poglej Avstrija in Inženir

Indeks človekovega razvoja

Indeks človekovega razvoja (kratica HDI) je primerjalno merilo za države, izračunano iz pričakovane življenjske dobe, stopnje izobrazbe in življenjskega standarda prebivalstva.

Poglej Avstrija in Indeks človekovega razvoja

Industrija

Industrija se lahko nanaša na.

Poglej Avstrija in Industrija

Inflacija

hiperinflacije leta 1993 Inflácija v gospodarstvu je rast cen izdelkov in storitev v določenem časovnem obdobju.

Poglej Avstrija in Inflacija

Inn

Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.

Poglej Avstrija in Inn

Innsbruck

Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.

Poglej Avstrija in Innsbruck

InterSky

InterSky (Intersky Luftfahrt GmbH) je avstrijska nizkocenovna letalska družba.

Poglej Avstrija in InterSky

Isar

Isar (izg. Izar) je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom in Lechom).

Poglej Avstrija in Isar

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Poglej Avstrija in Islam

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Avstrija in Italija

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.

Poglej Avstrija in Italijani

Ivan Cankar

Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.

Poglej Avstrija in Ivan Cankar

Ivan Grohar

Ivan Grohar, slovenski slikar, * 15. junij 1867, Spodnja Sorica, † 19. april 1911, Ljubljana.

Poglej Avstrija in Ivan Grohar

Ivana Blazna

Ivana I. Kastiljska (6. november 1479, Toledo – 12. april 1555, Tordesillas), poznana tudi kot Ivana Blazna (špansko Juana la Loca), je bila kraljica Kastilje od 1504 dalje in Aragonskega kraljestva od 1516 dalje.

Poglej Avstrija in Ivana Blazna

Jabolko

Jabolko sorte zlati delišes Jabolko je sadež, ki raste na drevesu jablani.

Poglej Avstrija in Jabolko

Javni prevoz

Železniška postaja v Mumbaju ob začetku delovnika Javni prevoz je transportna storitev za prevoz potnikov, ki je dostopna širši javnosti na nekem območju in je namenjena prevozu več oseb hkrati.

Poglej Avstrija in Javni prevoz

Jazz

Jazz ali džez je glasbena zvrst, ki je dobila prvotno podobo okoli leta 1920.

Poglej Avstrija in Jazz

Jedrska elektrarna Krško

NE Krško z značilno silhueto Jedrska elektrarna Krško (kratica JEK, tudi Nuklearna elektrarna Krško - NEK) je edina slovenska jedrska elektrarna, ki deluje od leta 1983 in jo je zgradila družba Westinghouse.

Poglej Avstrija in Jedrska elektrarna Krško

Jedrska elektrarna Zwentendorf

Jedrska elektrarna Zwentendorf stoji v kraju Zwentendorf an der Donau v Spodnji Avstriji, nekaj deset kilometrov severozahodno od Dunaja.

Poglej Avstrija in Jedrska elektrarna Zwentendorf

Jedrska fizika

Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.

Poglej Avstrija in Jedrska fizika

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Poglej Avstrija in Jeklo

Jezero

Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.

Poglej Avstrija in Jezero

Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.

Poglej Avstrija in Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jože Plečnik

Jože Plečnik, slovenski arhitekt, * 23. januar 1872, Ljubljana, † 7. januar 1957, Ljubljana.

Poglej Avstrija in Jože Plečnik

Jožef II. Habsburško-Lotarinški

Jožef II.

Poglej Avstrija in Jožef II. Habsburško-Lotarinški

Jochen Rindt

Karl Jochen Rindt, avstrijski dirkač formule 1, * 18. april 1942, Mainz, Nemčija, † 5. september 1970, Monza, Italija.

Poglej Avstrija in Jochen Rindt

Joe Zawinul

Josef Erich »Joe« Zawinul, avstrijski jazzovski klaviaturist in skladatelj, * 7. julij 1932, Dunaj, Prva Republika Avstrija, † 11. september 2007, Dunaj, Avstrija.

Poglej Avstrija in Joe Zawinul

Johann Strauss mlajši

Johann Strauß mlajši (tudi kralj valčkov), avstrijski skladatelj, * 25. oktober 1825, St.

Poglej Avstrija in Johann Strauss mlajši

Johann Strauss starejši

Johann Strauss starejši, s polnim imenom Johann Baptist Strauss - oče, avstrijski violinist, dirigent in romantični skladatelj, * 14. marec 1804, Leopoldstadt na Dunaju, † 25. september 1849, Dunaj.

Poglej Avstrija in Johann Strauss starejši

Joseph Haydn

Franz Joseph Haydn, avstrijski skladatelj, * 31. marec 1732, Rohrau, Gradiščanska, Avstrija, † 31. maj 1809, Gumpendorf, Dunaj.

Poglej Avstrija in Joseph Haydn

Josif Stalin

Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Avstrija in Josif Stalin

Južna železnica

Južna železnica (nemško Südbahn) je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga, ki je povezala Dunaj s Trstom.

Poglej Avstrija in Južna železnica

Južna Tirolska

Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).

Poglej Avstrija in Južna Tirolska

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Poglej Avstrija in Judje

Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno

Jugoslavija je bilo skupno ime za več držav južnoslovanskih narodov na severozahodu Balkanskega polotoka med letoma 1918 in 2003.

Poglej Avstrija in Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno

Jugoslovanska ljudska armada

Jugoslovanska ljudska armada, s kratico JLA (srbohrvaško: Jugoslovenska narodna armija, s kratico JNA), je bila vojaška oborožena sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).

Poglej Avstrija in Jugoslovanska ljudska armada

Julijska kriza

Julijska kriza je oznaka za serijo dogodkov med atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28.

Poglej Avstrija in Julijska kriza

Kalifornija

Kalifórnija (angleško in špansko California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.

Poglej Avstrija in Kalifornija

Kalvinizem

Reformacija je zajela tudi Švico.

Poglej Avstrija in Kalvinizem

Kancler Avstrije

Kancler Avstrije ali zvezni kancler Republike Avstrije (nemško: Bundeskanzler der Republik Österreich) je vodja vlade Republike Avstrije.

Poglej Avstrija in Kancler Avstrije

Karavanke

Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.

Poglej Avstrija in Karavanke

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Avstrija in Karel Veliki

Karel VI. Habsburški

Karel VI.

Poglej Avstrija in Karel VI. Habsburški

Karl Nehammer

Karl Nehammer, avstrijski politik; * 18. oktober 1972, Dunaj.

Poglej Avstrija in Karl Nehammer

Karl Popper

Sir Karl Raimund Popper, avstrijsko-britanski filozof in profesor, * 28. julij 1902, Dunaj, Avstrija, † 17. september 1994, London, Združeno kraljestvo.

Poglej Avstrija in Karl Popper

Karl Renner

Karl Renner, avstrijski pravnik in politik, * 14. december 1870, Unter-Tannowitz (Dolní Dunajovice; Moravska), † 31. december 1950, Dunaj.

Poglej Avstrija in Karl Renner

Karpati

Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.

Poglej Avstrija in Karpati

Katalizator

Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.

Poglej Avstrija in Katalizator

Kava

Zrna kave Skodelica kave Káva je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca.

Poglej Avstrija in Kava

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Poglej Avstrija in Kelti

Keltski jeziki

Keltski jeziki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.

Poglej Avstrija in Keltski jeziki

KFOR

Kosovska sila (Kosovo Force; kratica: KFOR, Kfor) je mednarodna oborožena sila pod Natovim poveljstvom, ki je bila ustanovljena 12. junija 1999 za zagotovitev varnosti in miru na Kosovu.

Poglej Avstrija in KFOR

Kino

Mestni kino Ptuj, najstarejši še delujoči kino v Sloveniji, ki obratuje že od leta 1897. Notranjost kina Kino je prostor, namenjen predvajanju filmov.

Poglej Avstrija in Kino

Kitzbühel

Kitzbühel (izg., kitzbil) je majhno srednjeveško mesto z okoli 8.000 prebivalci, ki leži ob reki Kitzbühler Ache v zvezni deželi Tirolski.

Poglej Avstrija in Kitzbühel

Klasična glasba

Klasična glasba (tudi klasika) je pojem, s katerim označujemo vsa slogovna obdobja od renesanse dalje.

Poglej Avstrija in Klasična glasba

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.

Poglej Avstrija in Kmetijstvo

Kolo (prevozno sredstvo)

2007. Veliko koles različnih tipov in velikosti v Buenos Airesu. Rog Kolo (tudi dvókoló ali bicíkel) je prevozno sredstvo brez lastnega pogona.

Poglej Avstrija in Kolo (prevozno sredstvo)

Konrad Lorenz

Konrad Lorenz (levo) in Nikolaas Tinbergen, 1978 Konrad Zacharias Lorenz,, avstrijski zoolog - etolog in ornitolog ter nobelovec, * 7. november 1903, Dunaj, Avstrija (takrat Avstro-Ogrska), † 27. februar 1989, Altenberg, Avstrija.

Poglej Avstrija in Konrad Lorenz

Kontrola zračnega prometa

letališča Frankfurt) Prostor za usposabljanje kontrolorjev v območnem kontrolnem centru za Washington, D.C. (ZDA) Kontrola zračnega prometa je storitev organiziranja poletov v nadzorovanem delu zračnega prostora suverene države, ki jo izvajajo posebej usposobljeni kontrolorji in z njo zagotavljajo pretočnost ter varnost poletov.

Poglej Avstrija in Kontrola zračnega prometa

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Avstrija in Koroška (vojvodina)

Koroška (zvezna dežela)

Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.

Poglej Avstrija in Koroška (zvezna dežela)

Koroška statistična regija

Koroška statistična regija Prebivalstvena piramida za leto 2021 - koroška Koroška statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Poglej Avstrija in Koroška statistična regija

Koroški plebiscit

Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.

Poglej Avstrija in Koroški plebiscit

Koroški Slovenci

Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.

Poglej Avstrija in Koroški Slovenci

Kosovo

Kosovo (ali Kosova) je delno priznana republika v Jugovzhodni Evropi.

Poglej Avstrija in Kosovo

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Poglej Avstrija in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Avstrija in Krščanstvo

Krems ob Donavi

Krems ob Donavi je statutarno mesto v avstrijski zvezni deželi Spodnja Avstrija z okoli 25.000 prebivalci (ožje mesto Krems šteje okoli 15.000 ljudi).

Poglej Avstrija in Krems ob Donavi

Krimmlski slapovi

Krimmlski spodnji in srednji slap Krimmlski slapovi (nemško Krimmler Wasserfälle) so s svojimi 385 m najvišji slapovi v Avstriji.

Poglej Avstrija in Krimmlski slapovi

Krof

Trojanski krofKrof je pecivo iz kvašenega testa, ocvrto v olju.

Poglej Avstrija in Krof

Kurdi

Kúrdi so Iranski narod, ki po nekaterih virih šteje okoli 25 milijonov prebivalcev, večinoma v Iraku, Iranu, Turčiji in Siriji.

Poglej Avstrija in Kurdi

Kurt Gödel

Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Avstrija in Kurt Gödel

Kurt Schuschnigg

Kurt Alois Josef Johann Schuschnigg, med 1898–1919 uradno tudi plemeniti von Schuschnigg, avstrijski politik in kancler koroško-slovenskega porekla, * 14. december 1897, Riva del Garda, Avstro-Ogrska, † 18. november 1977, Mutters, Tirolska.

Poglej Avstrija in Kurt Schuschnigg

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Poglej Avstrija in Kvantna mehanika

Laba

Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.

Poglej Avstrija in Laba

Ladja

Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.

Poglej Avstrija in Ladja

Land der Berge, Land am Strome

Skladba Land der Berge, Land am Strome (nemško Dežela gora, dežela ob reki) je od 22. oktobra 1946 državna himna Republike Avstrije.

Poglej Avstrija in Land der Berge, Land am Strome

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Poglej Avstrija in Langobardi

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Avstrija in Latinščina

Ležak

Ležak je v pivovarstvu in prodaji oznaka za uležano svetlo pivo spodnjega vrenja.

Poglej Avstrija in Ležak

Lech (reka)

Lech je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom).

Poglej Avstrija in Lech (reka)

Leopold I. Habsburški

Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.

Poglej Avstrija in Leopold I. Habsburški

Letališče

Nočni pogled na Mednarodno letališče San Francisco Majhno letališče v Torontu date.

Poglej Avstrija in Letališče

Letališče Celovec

Letališče Celovec je letališče v Avstriji, ki primarno oskrbuje Celovec.

Poglej Avstrija in Letališče Celovec

Letališče Gradec

Letališče Gradec (nemško Flughafen Graz) leži južno od glavnega mesta avstrijske zvezne dežele.

Poglej Avstrija in Letališče Gradec

Letališče Innsbruck

Letališče Innsbruck (lokalno znano kot letališče Kranebitten) je letališče v Avstriji, ki primarno oskrbuje Innsbruck.

Poglej Avstrija in Letališče Innsbruck

Letališče Linz

Letališče Linz je letališče v Avstriji, ki primarno oskrbuje Linz.

Poglej Avstrija in Letališče Linz

Letališče Salzburg

Letališče Salzburg je letališče v Avstriji, ki primarno oskrbuje Salzburg.

Poglej Avstrija in Letališče Salzburg

Letališče Zeltweg

Pogled s severa na letališče in mesto Zeltweg Letališče Zeltweg (uradno Fliegerhorst Hinterstoisser, nemško 'Letalska baza Hinterstoisser') je letalska baza v bližini mesta Zeltweg v avstrijski zvezni deželi Štajerski, približno 70 kilometrov zahodno od Gradca.

Poglej Avstrija in Letališče Zeltweg

Letalo

potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.

Poglej Avstrija in Letalo

Libanon

Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.

Poglej Avstrija in Libanon

Lienz

Lienz je mesto v zvezni deželi Tirolski v Avstriji.

Poglej Avstrija in Lienz

Lihtenštajn

Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.

Poglej Avstrija in Lihtenštajn

Linz

Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.

Poglej Avstrija in Linz

Lipicanec

Lipicánec je slovenska avtohtona pasma, vzrejena v Lipici.

Poglej Avstrija in Lipicanec

Lise Meitner

Lise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka, * 17. november 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 27. oktober 1968, Cambridge, Anglija.

Poglej Avstrija in Lise Meitner

Lizbonska pogodba

Lizbonska pogodba (prvotno znana kot reformna pogodba) je mednarodni sporazum, ki spreminja in nadgrajuje dve obstoječi pogodbi, ki sta predstavljali ustavnopravni temelj Evropske unije (EU).

Poglej Avstrija in Lizbonska pogodba

Ljubljansko barje

Podpečjo Krim) Ljubljansko barje meri 163 km² oziroma 0,9 % slovenskega ozemlja.

Poglej Avstrija in Ljubljansko barje

Lovsko letalo

Vojnega letalstva Združenih držav Amerike nad Irakom Lòvsko letálo (krajše lovec) je vojaško letalo, namenjeno predvsem napadanju drugih letal.

Poglej Avstrija in Lovsko letalo

Lužiški Srbi

Lužiški Srbi (tudi Sorbi, Vendi) so zahodnoslovanska etnična skupina v Lužici, nemški pokrajini ob meji s Poljsko.

Poglej Avstrija in Lužiški Srbi

Ludwig Edward Boltzmann

Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Poglej Avstrija in Ludwig Edward Boltzmann

Ludwig van Beethoven

Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj, * 16. december 1770, Bonn, Nemčija, † 26. marec 1827, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.

Poglej Avstrija in Ludwig van Beethoven

Ludwig Wittgenstein

Ludwig Josef Johann Wittgenstein, avstrijski filozof, logik in inženir, * 26. april 1889, Dunaj, Avstrija, † 29. april 1951, Cambridge, Anglija, Združeno kraljestvo.

Poglej Avstrija in Ludwig Wittgenstein

Luka Koper

Panorama Luke Koper Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, ki ga upravlja istoimenska koprska delniška družba.

Poglej Avstrija in Luka Koper

Luksemburg

Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.

Poglej Avstrija in Luksemburg

Luteranstvo

Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.

Poglej Avstrija in Luteranstvo

Lutnja

Slika Juliusa Schnorra von Carolsfelda Lútnja je strunsko sredozemsko glasbilo iz družine brenkal.

Poglej Avstrija in Lutnja

Maša

Rimskokatoliška maša v Mariboru Maša je v krščanstvu glavni bogoslužni liturgični obred, ki ga poleg Rimskokatoliške cerkve z določenimi razlikami uporabljajo tudi grkokatoliki, anglikanci in evangeličani.

Poglej Avstrija in Maša

Madžarščina

Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.

Poglej Avstrija in Madžarščina

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Avstrija in Madžarska

Maks Fabiani

Maximilian/Massimo (Maks/Max) Fabiani, arhitekt in urbanist, * 29. april 1865, Kobdilj, Avstro-Ogrska (danes Republika Slovenija), † 12. avgust 1962, Gorica, Italijanska republika.

Poglej Avstrija in Maks Fabiani

Maksimilijan I. Habsburški

Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.

Poglej Avstrija in Maksimilijan I. Habsburški

Marcel Hirscher

Marcel Hirscher leta 2017. Svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju 2017. superkombinacijski tekmi. Hirscher na pokalu Audi Sport TT. Marcel Hirscher, avstrijski alpski smučar, * 2. marec 1989, Annaberg-Lungötz, Salzburg, Avstrija.

Poglej Avstrija in Marcel Hirscher

Marija Terezija

Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.

Poglej Avstrija in Marija Terezija

Marlies Schild

Marlies Schild, avstrijska alpska smučarka, * 31. maj 1981, Admont, Avstrija.

Poglej Avstrija in Marlies Schild

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Avstrija in Matematika

Mauthausen

Mauthausen je avstrijska občina (Marktgemeinde) v Zgornji Avstriji.

Poglej Avstrija in Mauthausen

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Poglej Avstrija in Medicina

Mednarodno letališče Dunaj

Mednarodno letališče Dunaj je letališče v Avstriji, jugozahodno od Dunaja, v bližini kraja Schwechat, ki primarno oskrbuje mesto Dunaj.

Poglej Avstrija in Mednarodno letališče Dunaj

Melk

Spodnjeavstrijska občina Melk leži na desnem bregu Donave in se gledano v smeri toka na vzhod imenuje "vrata v Wachau".

Poglej Avstrija in Melk

Michael Haneke

Michael Haneke, avstrijski filmski, gledališki ter operni režiser, scenarist in akademik, * 23. marec 1942, München (Nemčija).

Poglej Avstrija in Michael Haneke

Michael Haydn

Johann Michael Haydn, avstrijski skladatelj, * 14. september 1737, Rohrau, † 10. avgust 1806, Salzburg.

Poglej Avstrija in Michael Haydn

Milštatsko jezero

Milštatsko jezero, tudi Miljsko jezero je jezero na avstrijskem Koroškem, severno od doline Drave pri Špitalu.

Poglej Avstrija in Milštatsko jezero

Mošt

Mošt Mošt je grozdni sok.

Poglej Avstrija in Mošt

Monarh

Monarh je suveren vladar države.

Poglej Avstrija in Monarh

Morje

Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.

Poglej Avstrija in Morje

Multimedijski center RTV Slovenija

Multimedijski center RTV Slovenija, krajše MMC, je programsko-produkcijska enota javega zavoda RTV Slovenija.

Poglej Avstrija in Multimedijski center RTV Slovenija

Mura

Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture.

Poglej Avstrija in Mura

Nabor

Nabor je način za ugotovitev sposobnosti za vojaško službo.

Poglej Avstrija in Nabor

Nacionalizacija

Nacionalizácija ali podržávljenje je dejanje prevzema zasebne lastnine (zemljišča, objekti) s strani države.

Poglej Avstrija in Nacionalizacija

Nacionalsocialistična nemška delavska stranka

Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.

Poglej Avstrija in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka

Nacionalsocializem

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.

Poglej Avstrija in Nacionalsocializem

Nadmorska višina

Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).

Poglej Avstrija in Nadmorska višina

Nadvojvodina Avstrija

Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.

Poglej Avstrija in Nadvojvodina Avstrija

Nafta

V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.

Poglej Avstrija in Nafta

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Poglej Avstrija in Napoleon Bonaparte

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Poglej Avstrija in Napoleonske vojne

Narečje

Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.

Poglej Avstrija in Narečje

Narodnostna manjšina

Manjšina je skupina pripadnikov nekega naroda, ki v državi kjer živijo, ne predstavljajo najpomembnejšega volilnega telesa.

Poglej Avstrija in Narodnostna manjšina

Navadna lisička

Navadna lisička (znanstveno ime Cantharellus cibarius) je užitna goba, ki raste v skupini med junijem in oktobrom v listnatih in iglastih gozdovih.

Poglej Avstrija in Navadna lisička

Nežidersko jezero

Nežidersko jezero je veliko in plitvo stepsko jezero, ki leži nekaj deset kilometrov jugovzhodno od Dunaja na meji med Avstrijo in Madžarsko.

Poglej Avstrija in Nežidersko jezero

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Avstrija in Nemčija

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Avstrija in Nemščina

Nemška demokratična republika

Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.

Poglej Avstrija in Nemška demokratična republika

Nemška zveza

Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.

Poglej Avstrija in Nemška zveza

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Poglej Avstrija in Nemško cesarstvo

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Poglej Avstrija in Nemci

Nepremičnina

Nepremičnina, po SPZ (stvarnopravni zakonik), se uporablja za zemljiško parcelo.

Poglej Avstrija in Nepremičnina

Nevtralnost

Nevtralnost je politični status države.

Poglej Avstrija in Nevtralnost

Niki Lauda

Andreas Nikolaus »Niki« Lauda, avstrijski dirkač formule 1 in podjetnik, * 22. februar 1949, Dunaj, Avstrija, † 20. maj 2019, Dunaj.

Poglej Avstrija in Niki Lauda

Nobelova nagrada za književnost

Nobelova nagrada za književnost je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v književnosti.

Poglej Avstrija in Nobelova nagrada za književnost

Nockberge

Königsstuhl v pogorju Nockberge, Avstrija Nockberge (redkeje Nockgebirge) je najzahodnejše in najvišje gorovje v Krških Alpah (Gurktaler Alpen) in se razprostira po delu Koroške, Salzburške in Štajerske.

Poglej Avstrija in Nockberge

Nogomet

Napadalec v rdečem dresu strelja na gol Finale ženskega nogometnega pokala UEFA 2005 Nogomet je moštvena igra z žogo in eden najbolj priljubljenih športov na svetu.

Poglej Avstrija in Nogomet

Noriško kraljestvo

Noriško kraljestvo ali Kraljestvo Norik (latinsko ali) so okoli leta 200 pr. n. št. v regiji vzhodnih Alp ustanovili Kelti.

Poglej Avstrija in Noriško kraljestvo

Norik (rimska provinca)

Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.

Poglej Avstrija in Norik (rimska provinca)

Obnovljivi viri energije

Trije obnovljivi viri energije Obnovljivi viri energije (OVE) vključujejo vse vire energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov, kot so sončno sevanje, veter, vodni tok v rekah ali potokih (hidroenergija), fotosinteza, s katero rastline gradijo biomaso, bibavica in zemeljski toplotni tokovi (geotermalna energija).

Poglej Avstrija in Obnovljivi viri energije

Obrt

Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.

Poglej Avstrija in Obrt

Odilo Globočnik

Odilo Lotario Globočnik, avstrijski inženir, policijski general, politik, vojni zločinec slovenskega rodu * 21. april 1904, Trst, Avstro-Ogrska † 31. maj 1945, Špatrjan (nemško Paternion), avstrijska Koroška.

Poglej Avstrija in Odilo Globočnik

Olimpijske igre

Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.

Poglej Avstrija in Olimpijske igre

OMV

OMV rafinerija v Schwechatu, blizu Dunaja OMV (Österreichische Mineralölverwaltung) je avstrijsko plinsko/naftno podjetje, ki se ukvarja z iskanjem, proizvodnjo, predelavo in distribucijo.

Poglej Avstrija in OMV

Opera

Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.

Poglej Avstrija in Opera

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Logotip OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (kratica OECD iz angleškega poimenovanja: Organisation for Economic Co-operation and Development) je mednarodna gospodarska organizacija razvitih držav, ki sprejemajo načela predstavniške demokracije in svobodnega trga.

Poglej Avstrija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi

Zasedanje stalnega sveta OVSE v dunajski palači Hofburg, leta 2005 Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) (angleško: Organization for Security and Co-operation in Europe; kratica: OSCE) je mednarodna organizacija za varnost.

Poglej Avstrija in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi

Organizacija združenih narodov

New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

Poglej Avstrija in Organizacija združenih narodov

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.

Poglej Avstrija in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Oskar (filmska nagrada)

Óskar (uradno, dobesedno »nagrada akademije«) je vzdevek za najbolj prestižno filmsko nagrado v ZDA, ki jo od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik.

Poglej Avstrija in Oskar (filmska nagrada)

Oskar Kokoschka

Oskar Kokoschka je bil avstrijski slikar, pesnik in dramatik češkega rodu, * 1. marec 1886, Pöchlarn, Avstrija † 22. februar 1980, Villeneuve, Švica.

Poglej Avstrija in Oskar Kokoschka

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Avstrija in Osmansko cesarstvo

Osojsko jezero

Osojsko jezero Osojsko jezero (nemško in v Avstriji imenovano Ossiacher See) je ledeniško jezero, na nadmorski višini 488 mnm, severno od Beljaka na Koroškem v Avstriji.

Poglej Avstrija in Osojsko jezero

Ostrogoti

Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Avstrija in Ostrogoti

Otokar II. Přemysl

Otokar II.

Poglej Avstrija in Otokar II. Přemysl

Panonija (rimska provinca)

Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.

Poglej Avstrija in Panonija (rimska provinca)

Panonska nižina

Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.

Poglej Avstrija in Panonska nižina

Paracelsus

Paracelsus, švicarski alkimist, zdravnik, astrolog in okultist, * 11. november/17. december 1493, Einsiedeln (Švica), † 24. september 1541, Salzburg (Avstrija).

Poglej Avstrija in Paracelsus

Parlament

Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.

Poglej Avstrija in Parlament

Partnerstvo za mir

Države, ki si prizadevajo za članstvo v Partnerstvu za mir Partnerstvo za mir (angleško Partnership for Peace) je program zveze NATO, katerega namen je ustvariti zaupanje in sodelovanje med NATO-m ter drugimi državami v Evropi in azijskem delu bivše Sovjetske zveze.

Poglej Avstrija in Partnerstvo za mir

Pešec

Območje umirjenega prometa Pešec je oseba, ki potuje peš, hodi ali teče.

Poglej Avstrija in Pešec

Pehotno bojno vozilo

Pehotno bojno vozilo (PBV) je vrsta oklepnega bojnega vozila, katerega namen je pripeljati pehoto do bojišča in jo podpreti v boju.

Poglej Avstrija in Pehotno bojno vozilo

Pesem Evrovizije 2014

Prizorišče 59. tekmovanja za Pesem Evrovizije Pesem Evrovizije 2014 je 59.

Poglej Avstrija in Pesem Evrovizije 2014

Pesnik

Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.

Poglej Avstrija in Pesnik

Peter Handke

Peter Handke, avstrijski pisatelj in prevajalec, nobelovec, * 6. december 1942, Grebinj na Koroškem.

Poglej Avstrija in Peter Handke

Pivo

Kozarec piva Pívo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita.

Poglej Avstrija in Pivo

Planota

Planota v geologiji in fizični geografiji je relativno obsežno, pretežno ravno (ali rahlo razgibano) površje, dvignjeno nad okolico, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem (ali tudi pod morjem, dvignjeno nad morsko dno okoli nje).

Poglej Avstrija in Planota

Pliberk

Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.

Poglej Avstrija in Pliberk

Podzemna železnica

Prihod vlaka podzemne železnice na postajo v Glasgowu Mexique metro Linija 1 od pariškega metroja v Porte Maillot Logo londonske podzemne železnice Podzémna želéznica ali metró je oblika železniškega množičnega javnega prevoza.

Poglej Avstrija in Podzemna železnica

Pokrajina

Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.

Poglej Avstrija in Pokrajina

Poljaki

Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.

Poglej Avstrija in Poljaki

Poljščina

Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.

Poglej Avstrija in Poljščina

Pop glasba

Pop glasba je zvrst popularne glasbe, ki je v svoji moderni obliki nastala sredi petdesetih let 20.

Poglej Avstrija in Pop glasba

Porsche

Porsche je nemški proizvajalec športnih avtomobilov s sedežem v Zuffenhausnu pri Stuttgartu.

Poglej Avstrija in Porsche

Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji

Borisu Kidriču Povojni poboji so izraz za zunajsodne pomore vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji.

Poglej Avstrija in Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji

Pragmatična sankcija

Pragmatična sankcija je pravni akt o dedovanju habsburških dežel.

Poglej Avstrija in Pragmatična sankcija

Prazgodovinska kolišča okoli Alp

Prazgodovinska kolišča okoli Alp so vrsta prazgodovinskih naselbin (ali stanovanjskih hiš) v Alpah in okoli njih, zgrajenih od približno 5000 do 500 pr.

Poglej Avstrija in Prazgodovinska kolišča okoli Alp

Predarlska

Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.

Poglej Avstrija in Predarlska

Predor

Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.

Poglej Avstrija in Predor

Predor Karavanke

Karavanška predora sta dva.

Poglej Avstrija in Predor Karavanke

Predsednik Avstrije

Zvezni predsednik Republike Avstrije ali predsednik Avstrije (nemško: Bundespräsident der Republik Österreich) je vodja države Republika Avstrija.

Poglej Avstrija in Predsednik Avstrije

Prekmurje

Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.

Poglej Avstrija in Prekmurje

Prelaz Brenner

Prelaz Brenner (italijansko Passo del Brennero ali kratko Brennero, nemško Brennerpass), leži na mejnem prehodu v vzhodnih Alpah med avstrijsko zvezno deželo Tirolsko in italijansko avtonomno pokrajino Trentinsko - Zgornje Poadižje.

Poglej Avstrija in Prelaz Brenner

Prevalje

Prevalje so mesto s 4.600 prebivalci v Mežiški dolini na severu Slovenije, središče Občine Prevalje, ki leži na mestu, kjer reka Meža priteče iz ozke soseske in se dolina razširi.

Poglej Avstrija in Prevalje

Pričakovana življenjska doba

Povprečna pričakovana življenjska doba izraža število let, ki naj bi jih glede na statistične izračune doživel posameznik.

Poglej Avstrija in Pričakovana življenjska doba

Pritzkerjeva nagrada

Pritzkerjeva nagrada velja za najpomembnejšo nagrado na področju arhitekture.

Poglej Avstrija in Pritzkerjeva nagrada

Prostovoljna protikomunistična milica

Prostovoljne protikomunistične milice (''PPKM). Prostovoljna protikomunistična milica (italijansko Milizia volontaria anticomunista, kratica MVAC; slabšalno bela garda; manj natančno vaške straže) je bila slovenska kolaborantska milica pod italijanskim poveljstvom, ki je bila ustanovljena na področju Ljubljanske pokrajine 6.

Poglej Avstrija in Prostovoljna protikomunistična milica

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Poglej Avstrija in Protestantizem

Protireformacija

Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.

Poglej Avstrija in Protireformacija

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Poglej Avstrija in Prusija

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Avstrija in Prva svetovna vojna

Prvo Francosko cesarstvo

Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.

Poglej Avstrija in Prvo Francosko cesarstvo

Psihoanaliza

Psíhoanalíza je izredno vplivna klinična metoda in psihološka teorija, ki se ukvarja s proučevanjem nezavednega in zdravljenjem psihičnih motenj na osnovi te teorije.

Poglej Avstrija in Psihoanaliza

Psihologija

Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.

Poglej Avstrija in Psihologija

Raba

Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.

Poglej Avstrija in Raba

Rainer Maria Rilke

René Karl Wilhelm Johann Josef Maria Rilke, * 4.

Poglej Avstrija in Rainer Maria Rilke

Razsvetljeni absolutizem

Razsvetljeni absolutizem je oblika absolutistične monarhije ali despotizma, v kateri so bili vladarji pod vplivom idej razsvetljenstva.

Poglej Avstrija in Razsvetljeni absolutizem

Rdeča armada

Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.

Poglej Avstrija in Rdeča armada

Red Bull

Red Bull (angleško 'rdeči bik') je poživilna gazirana pijača, ki jo proizvaja podjetje Red Bull GmbH s sedežem v Avstriji.

Poglej Avstrija in Red Bull

Red Bull Racing

Veliki nagradi Kanade 2005 Veliki nagradi Kanade 2010 Veliki nagradi Malezije 2013 Red Bull Racing je moštvo Formule 1, ki dirka z avstrijsko licenco, medtem ko ima sedež v Veliki Britaniji.

Poglej Avstrija in Red Bull Racing

Red Bull Ring

Dirkališče Red Bull Ring Red Bull Ring (prvotno Österreichring, kasneje A1-Ring) je dirkališče, ki leži blizu avstrijskega mesta Spielberg.

Poglej Avstrija in Red Bull Ring

Red Bull Salzburg

Stadium Wals- SiezenheimFC Red Bull Salzburg je avstrijski nogometni klub iz Wals-Siezenheima.

Poglej Avstrija in Red Bull Salzburg

Referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf

Na referendumu o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf, ki je potekal 5.

Poglej Avstrija in Referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf

Reformacija

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Poglej Avstrija in Reformacija

Revolucije leta 1848

Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.

Poglej Avstrija in Revolucije leta 1848

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Avstrija in Rimsko cesarstvo

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Avstrija in Rimskokatoliška cerkev

Robert Musil

Grafit na Musilovi rojstni hiši Robert Musil, avstrijski pisatelj in gledališki kritik, * 6. november 1880, Celovec, Avstrija, † 15. april 1942, Ženeva, Švica.

Poglej Avstrija in Robert Musil

Rock

Rock ali rók (izvirno oziroma rock 'n' roll) je razširjena glasbena zvrst v popularni glasbi, običajno uporablja vokal, (električne) kitare in močno poudarjen ritem.

Poglej Avstrija in Rock

Rodnost populacije

Rodnost populacije je povečanje osebkov populacije zaradi razmnoževanja organizmov, s pogojem ustreznega življenjskega okolja.

Poglej Avstrija in Rodnost populacije

Roman

Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.

Poglej Avstrija in Roman

Romi

Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.

Poglej Avstrija in Romi

Romuni

Območje poselitve Romunov na Balkanu (zeleno) Romuni (romunsko români; zgodovinsko rumâni) so etnična skupina/narod, ki predstavlja večinsko prebivalstvo Romunije in Moldavije (kjer se nazivajo Moldavci); obe državi imata še večje število manjšin, pri čemer so tudi Romuni manjšina v nekaterih sosednjih državah.

Poglej Avstrija in Romuni

Rudolf I. Habsburški

Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.

Poglej Avstrija in Rudolf I. Habsburški

Rusini

Rusini (Rusinsko: Русины Rusyny; ukrajinsko: Русини; včasih tudi Rošnaki, Ruteni, Rusnjanci) so pripadniki majhnega naroda, ki govorijo vzhodnoslovanski jezik, znan kot rusinščina.

Poglej Avstrija in Rusini

Salzach

Salzach (nemško), (starejša raba v slovenščini Salica) je reka v Avstriji in Nemčiji.

Poglej Avstrija in Salzach

Salzburg

Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.

Poglej Avstrija in Salzburg

Salzburg (zvezna dežela)

Salzburg (nemško Land Salzburg, zastarelo slovensko poimeniovanje Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.

Poglej Avstrija in Salzburg (zvezna dežela)

Samovozna artilerija

XM2001 Crusader Samovozna artilerija je hibrid med klasično vlečno artilerijo in transportnim vozilom (npr. oklepni transporter) Taka konfiguracija orožja je nastala zaradi potrebe visokomobilnega bojevanja bliskovite vojne, saj je lahko tako vozilo z artilerijskim orožjem sledilo tempu tankov, bojnih oklepnih vozil,...

Poglej Avstrija in Samovozna artilerija

Sarajevo

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.

Poglej Avstrija in Sarajevo

Schönbrunn

Rimski ostanki z vodnjakom Palača Schönbrunn na Dunaju je eden najpomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov in najbolj obiskana znamenitost Dunaja.

Poglej Avstrija in Schönbrunn

Schengenski sporazum

Države, ki izvajajo Schengenski sporazum (države podpisnice, ki sporazuma še ne izvajajo so obarvane zeleno) Avstriji Schengenski sporazum oziroma "Sporazum o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah" je mednarodni sporazum med evropskimi državami, večinoma članicami Evropske unije, ki je uveljavil ukinitev mejnih kontrol na notranjih mejah na schengenskem območju, gibanje oseb in prestop notranjih mej, okrepljeno sodelovanje med policijami in carinami držav podpisnic sporazuma in nadzor ter način prestopanja na zunanjih mejah tega območja.

Poglej Avstrija in Schengenski sporazum

Schengensko območje

Schengensko območje (države članice EU so obarvane modro) Schengensko območje je območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije in obsega ozemlje 26 evropskih držav, ki so podpisale schengenski sporazum.

Poglej Avstrija in Schengensko območje

Schladming

Schladming Schladming je majhno nekdanje rudarsko mesto v avstrijski zvezni deželi Štajerski in sicer ob njeni skrajno zahodni meji.

Poglej Avstrija in Schladming

Scuderia Toro Rosso

Veliki nagradi Monaka 2006 Scuderia Toro Rosso je nekdanje moštvo Formule 1, ki je dirkalo med sezonama in.

Poglej Avstrija in Scuderia Toro Rosso

Senžermenska mirovna pogodba (1919)

Senžermensko mirovno pogodbo (tudi senžermenski mir) so 10. septembra 1919, po razpustitvi Avstro-Ogrske, podpisali Avstrija in predstavniki antante v kraju Saint-Germain-en-Laye.

Poglej Avstrija in Senžermenska mirovna pogodba (1919)

Severna Nemčija

Fizična karta Nemčije. Zeleno obarvani so nižinski predeli. Primera hanzeatske arhitekture: mestna hiša (''Rathaus'') in cerkev sv. Nikolaja (''Nikolaikirche'') v Stralsundu. Severna Nemčija je geografsko ne natančno zamejeno območje v Zvezni republiki Nemčiji, za katerega je značilen občutek skupne pripadnosti prebivalstva, ki temelji predvsem na nekdaj skupnem jeziku, zgodovini (Hansa) in podobni mentaliteti.

Poglej Avstrija in Severna Nemčija

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Poglej Avstrija in Severno morje

Seznam avstrijskih vladarjev

Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.

Poglej Avstrija in Seznam avstrijskih vladarjev

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Poglej Avstrija in Sigismund Luksemburški

Sigmund Freud

Sigismund Schlomo Freud, bolje znan kot Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in psiholog judovskega rodu, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.

Poglej Avstrija in Sigmund Freud

Skuta (mlečni izdelek)

Sveža skuta Skuta Skuta je splošno ime za dve vrsti mlečnih izdelkov: to sta prava skuta in skutni sir.

Poglej Avstrija in Skuta (mlečni izdelek)

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Poglej Avstrija in Slovaška

Slovaki

Slováki (slovaško Slováci) so zahodnoslovanska etnična skupina, ki večinoma naseljuje območje Slovaške, njen materni jezik pa je slovaščina.

Poglej Avstrija in Slovaki

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Avstrija in Slovani

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Poglej Avstrija in Slovenščina

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Avstrija in Slovenci

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Avstrija in Slovenija

Smučarski skoki

Stefan Kraft; z 253,5 metri je aktualni svetovni rekorder Smučarski skoki so nordijsko smučarska športna panoga pod okriljem Mednarodne smučarske organizacije (FIS), v kateri se smučarski skakalec spusti po zaletišču skakalnice in skuša leteti čim dlje.

Poglej Avstrija in Smučarski skoki

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Poglej Avstrija in Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialna demokracija

Mednarodni logotip socialne demokracije Socialna demokracija je svetovno politično gibanje, ki se zavzema za reforme kapitalistične družbe z demokratičnimi sredstvi v korist delavskega razreda.

Poglej Avstrija in Socialna demokracija

Sodišče Evropske unije

Sodišče Evropske unije, prej Sodišče Evropskih skupnosti, je bilo ustanovljeno leta 1952 in je vrhovna sodniška oblast Skupnosti.

Poglej Avstrija in Sodišče Evropske unije

Sončna energija

Kaliforniji Svetovna zaloga sončne energije Sončno sevanje Map - Slovenija Sónčna energíja je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe.

Poglej Avstrija in Sončna energija

Spodnja Avstrija

Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.

Poglej Avstrija in Spodnja Avstrija

Srbščina

Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.

Poglej Avstrija in Srbščina

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Poglej Avstrija in Srbi

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Avstrija in Srbija

Srednja Evropa

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.

Poglej Avstrija in Srednja Evropa

Srednjeevropski čas

Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Poglej Avstrija in Srednjeevropski čas

Srednjeevropski poletni čas

Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).

Poglej Avstrija in Srednjeevropski poletni čas

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Avstrija in Srednji vek

St. Pölten

Sankt Pölten, pogosto skrajšano St.

Poglej Avstrija in St. Pölten

Stefan Zweig

Stefan Zweig, avstrijski pisatelj, * 28. november 1881, Dunaj, † 22. februar 1942, Petrópolis, Rio de Janeiro, Brazilija.

Poglej Avstrija in Stefan Zweig

Stolnica sv. Štefana, Dunaj

Stolnica sv.

Poglej Avstrija in Stolnica sv. Štefana, Dunaj

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Avstrija in Sveto rimsko cesarstvo

Svetovna vojna

Svetovna vojna je vojna velikih ozemeljskih razsežnosti, v katero je vpletenih večje število držav iz celotnega sveta.

Poglej Avstrija in Svetovna vojna

Tank

Glavni bojni tank M-84 Tánk je težko oklepljeno, oboroženo, gosenično vozilo, ki se uporablja za bojevanje.

Poglej Avstrija in Tank

The New York Times

Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.

Poglej Avstrija in The New York Times

Thomas Bernhard

Nicolas Thomas Bernhard, avstrijski pisatelj, * 9. februar 1931, Heerlen, Nizozemska, † 12. februar 1989, Gmunden, Avstrija.

Poglej Avstrija in Thomas Bernhard

Thomas Klestil

Thomas Klestil, avstrijski ekonomist, diplomat, veleposlanik in politik, * 4. november 1932, † 6. julij 2004, Dunaj.

Poglej Avstrija in Thomas Klestil

Tirolska (zvezna dežela)

Tirolska (Tirol) je zvezna dežela Avstrije, ki leži v zahodnem, "zoženem" delu Avstrije, "stisnjena" med Nemčijo (Bavarsko) na severu, Italijo (Trentino - Zgornje Poadižje ali Južno Tirolsko) na jugu, Švico (kanton Graubünden) na jugozahodu ter avstrijskimi zveznimi deželami Predarlsko na zahodu ter Salzburško in Koroško (Vzhodna Tirolska) na vzhodu.

Poglej Avstrija in Tirolska (zvezna dežela)

Tolerančni patent

Tolerančni patent je izraz za serijo predpisov, ki jih je izdal cesar Jožef II. v okviru svojih reform v Habsburški monarhiji.

Poglej Avstrija in Tolerančni patent

Toni Sailer

Anton Engelbert »Toni« Sailer, avstrijski alpski smučar, pevec in filmski igralec, * 17. november 1935, Kitzbühel, Avstrija, † 24. avgust 2009, Innsbruck, Avstrija.

Poglej Avstrija in Toni Sailer

Torta Sacher

Torta Sacher je vrsta čokoladne torte z nadevom iz marelične marmelade in čokoladno glazuro, ki jo je iznašel Franz Sacher.

Poglej Avstrija in Torta Sacher

Transvestizem

Transvestizem ali transvestitizem je praksa posameznikovega oblačenja v oblačila, ki jih tradicionalno ali stereotipno povezujejo s pripadniki drugega spola.

Poglej Avstrija in Transvestizem

Trdnjava Hohensalzburg

Trdnjava Hohensalzburg jeseni Hohensalzburg iu gradu Leopoldskron Hohensalzburg parka dvorca Mirabell Hohensalzburg iz Oskar-Kokoschka-Weg Pogled na trdnjavo iz Gersberg Alm Trdnjava ponoči Trdnjava Hohensalzburg Salzburg s Hohensalzburgom Trdnjava Hohensalzburg je simbol mesta Salzburg.

Poglej Avstrija in Trdnjava Hohensalzburg

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Poglej Avstrija in Tretji rajh

Trianonska mirovna pogodba

Ozemlje Madžarske po 4. juniju. Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz.

Poglej Avstrija in Trianonska mirovna pogodba

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Avstrija in Trst

Turščina

Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.

Poglej Avstrija in Turščina

Turizem

''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.

Poglej Avstrija in Turizem

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Poglej Avstrija in Turki

Turska avtocesta

Turska avtocesta A10 je pomembna prometna os sever-jug v Avstriji.

Poglej Avstrija in Turska avtocesta

Ukrajinci

Ukrajinci so vzhodnoslovanski narod, ki živi na območju današnje Ukrajine; pomembne manjšine pa so v sosednjih državah (Rusija, Belorusija, Poljska, Moldavija, Romunija, Madžarska) ter drugje (ZDA, Kanada).

Poglej Avstrija in Ukrajinci

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.

Poglej Avstrija in Umetnost

Unescova svetovna dediščina

Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.

Poglej Avstrija in Unescova svetovna dediščina

Uradni jezik

Rabo določenega uradnega jezika predpisuje približno polovica držav sveta.

Poglej Avstrija in Uradni jezik

Ustaši

Zastava Ustašev Ustaši so bili Hrvati, ki so se bojevali proti vdoru Osmanov od 14.

Poglej Avstrija in Ustaši

Varšavski pakt

Madžarske. Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949).

Poglej Avstrija in Varšavski pakt

Velika nagrada Avstrije

Velika nagrada Avstrije je dirka Formule 1, ki je prvič štela za svetovno prvenstvo v sezoni 1964.

Poglej Avstrija in Velika nagrada Avstrije

Velika noč

Kip vstalega Kristusa, kakršnega v slovenskih krajih nosijo na čelu vstajenskih procesij Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik.

Poglej Avstrija in Velika noč

Veliki Klek

Veliki Klek (nemško Großglockner) (3798 mnm) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza.

Poglej Avstrija in Veliki Klek

Vetrinj

Samostan v Vetrinju Samostanska cerkev Vetrinj je naselje in trinajsti okraj Celovca, glavnega mesta avstrijske zvezne dežele Koroške.

Poglej Avstrija in Vetrinj

Vetrna energija

Vetrna energija je skupni izraz za postopke pridobivanja energije iz premikanja zračnih mas.

Poglej Avstrija in Vetrna energija

Viadukt

''Tren a las Nubes'' (Vlak do oblakov), ki prečka viadukt Polvorilla, provinca Salta (Argentina) Viadúkt (iz latinščine via.

Poglej Avstrija in Viadukt

Victor Franz Hess

Victor Francis Hess, avstrijsko-ameriški fizik, * 24. junij 1883, Grad Waldstein pri Peggau, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 17. december 1964, Mount Vernon, New York, ZDA.

Poglej Avstrija in Victor Franz Hess

Viktor Frankl

Viktor Emil Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater, * 26. marec 1905, Dunaj, † 2. september 1997, Dunaj.

Poglej Avstrija in Viktor Frankl

Vindobona

Karta Vindobone okoli leta 250 Vindobona (iz galskega windo- - bel in bona – podlaga ali dno) je bilo keltsko naselje in kasneje rimski vojaški tabor na prostoru sedanjega Dunaja v Avstriji.

Poglej Avstrija in Vindobona

Vinjeta

Vinjéta je majhna, barvna cestninska nalepka, ki jo je treba pritrditi na vozilo, običajno osebno do 3,5 tone največje dovoljene skupne mase (osebni avtomobil, motorno kolo), ki se vozijo po avtocestah in hitrih cestah in kažejo, da je ustrezna cestna pristojbina plačana.

Poglej Avstrija in Vinjeta

Vinogradništvo

Škalcah pri Slovenskih Konjicah Jeruzalemske gorice Vinogradništvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja.

Poglej Avstrija in Vinogradništvo

Virunum

Virunum - arheološka dela, južni del Virunum - arheološka dela, severni del Municipium Claudium Virunum ali krajše Virunum je bilo glavno mesto rimske province Norik.

Poglej Avstrija in Virunum

Vlak

progi Divača-Koper Vlak je v železniškem transportu definiran kot po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili.

Poglej Avstrija in Vlak

Vodna energija

Hidroelektrarna Dravograd Vodna energija ali hidroenergija je energija tekočih voda, kar je posledica gibanja naravnega vodnega kroga.

Poglej Avstrija in Vodna energija

Vojaška obveznost

Vojaška obveznost ali vojaška dolžnost je v nekaterih državah z zakonom urejena dolžnost državljanov, da določen čas izvajajo določene obveznosti v oboroženih silah.

Poglej Avstrija in Vojaška obveznost

Vojna mornarica

Bojna ladja HMS Royal Oak Vojaška mornarica (VM; tudi vojna mornarica, pomorske sile) je sestavna, samostojna veja oboroženih sil.

Poglej Avstrija in Vojna mornarica

Vojvodina Avstrija

Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Avstrija in Vojvodina Avstrija

Volilna pravica

Volilna pravica je v sodobnih demokratičnih ureditvah določena v ustavi kot ena temeljnih političnih pravic državljana.

Poglej Avstrija in Volilna pravica

Volkswagen Group

Volkswagen AG, mednarodno poznan pod imenom Volkswagen Group je nemški proizvajalec avtomobilov in eno od največjih globalnih avtomobilskih podjetij z 94 proizvodnimi obrati v 26 državah sveta.

Poglej Avstrija in Volkswagen Group

Vrbsko jezero

Vŕbsko jézero (nemško Wörthersee, nekdaj tudi Wörther See) je največje jezero na avstrijskem Koroškem.

Poglej Avstrija in Vrbsko jezero

Vreme

Vrême je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak,...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je meteorologija (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena.

Poglej Avstrija in Vreme

Vzhodna Evropa

Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.

Poglej Avstrija in Vzhodna Evropa

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Avstrija in Vzhodna pravoslavna cerkev

Vzhodna Tirolska

Vzhodna Tirolska, (Osttirol), je eksklava avstrijske zvezne dežele Tirolska, ločena od glavnega Severno Tirolskega dela s kratko skupno mejo z zvezno deželo Salzburgom in italijansko Južno Tirolsko (Südtirol, Alto Adige).

Poglej Avstrija in Vzhodna Tirolska

Vzhodne Alpe

Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.

Poglej Avstrija in Vzhodne Alpe

Wachau

Wachau (poudarek na zadnjem zlogu: "Wacháu") je pokrajina v Spodnji Avstriji, dolina Donave med Melkom in Kremsom, približno 80 kilometrov zahodno od Dunaja.

Poglej Avstrija in Wachau

Weimarska republika

Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.

Poglej Avstrija in Weimarska republika

Welcome Air

Welcome Air je letalska družba s sedežem v Innsbrucku, Avstrija.

Poglej Avstrija in Welcome Air

Wolfgang Amadeus Mozart

Wolfgang Amadeus Mozart (27. januar 17565. december 1791) je bil ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja.

Poglej Avstrija in Wolfgang Amadeus Mozart

Wolfgang Ernst Pauli

Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.

Poglej Avstrija in Wolfgang Ernst Pauli

Zahod

Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.

Poglej Avstrija in Zahod

Zahodna avtocesta A1

Zahodna avtocesta (A1) je bila prva avtocesta (Autobahn) zgrajena v Avstriji, ki izvira iz načrtov za tako imenovani sistem Reichsautobahn.

Poglej Avstrija in Zahodna avtocesta A1

Zahodne Ture

Zahodne Ture, tudi Visoke Ture (nemško Hohe Tauern, italijansko Alti Tauri) so gorovje v glavni verigi centralnih vzhodnih Alp, ki obsega najvišje vrhove vzhodno od prelaza Brenner.

Poglej Avstrija in Zahodne Ture

Zahodnoevropska unija

Zastava Zahodnoevropske unije Zahodnoevropska unija (Western European Union - WEU) je bila politična organizacija držav Zahodne Evrope, ustanovljena v namen izvajanja določil sporazuma iz Bruslja iz leta 1948.

Poglej Avstrija in Zahodnoevropska unija

Zavezniki druge svetovne vojne

Franklin Roosevelt in vodja Sovjetske zveze Josif Stalin. Zavezniki druge svetovne vojne so bili skupine držav, ki so med drugo svetovno vojno (1939–1945) sklenile zavezništvo zoper skupnega nasprotnika.

Poglej Avstrija in Zavezniki druge svetovne vojne

Zelenjava

Zelenjava Zelenjava je ena izmed najbolj pomembnih sestavin v prehrani.

Poglej Avstrija in Zelenjava

Zemeljski plin

Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.

Poglej Avstrija in Zemeljski plin

Zgodovinsko središče mesta Salzburg

Zgodovinsko središče mesta Salzburg.

Poglej Avstrija in Zgodovinsko središče mesta Salzburg

Zgornja Avstrija

Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.

Poglej Avstrija in Zgornja Avstrija

Zimske mladinske olimpijske igre

Zimske mladinske olímpijske ígre so mednarodni športni dogodek, ki ga organizira Mednarodni olimpijski komite (MOK) vsaka štiri leta za športnike, stare od 14 do 18 let.

Poglej Avstrija in Zimske mladinske olimpijske igre

Zimske olimpijske igre 1964

Zimske olimpijske igre 1964 (uradno IX. zimske olimpijske igre) so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 1964 v Innsbrucku v Avstriji.

Poglej Avstrija in Zimske olimpijske igre 1964

Zimske olimpijske igre 1976

Zimske olimpijske igre 1976 (uradno XII. zimske olimpijske igre) so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 1976 v Innsbrucku, Avstrija.

Poglej Avstrija in Zimske olimpijske igre 1976

Zlati globus

Zlati globus (v izvirniku) je ameriška nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Združenje tujih dopisnikov Hollywooda (Hollywood Foreign Press Association, HFPA) za dosežke na področju filma in televizije.

Poglej Avstrija in Zlati globus

Znak evra

PMS-rumeni na PMS-refleksnomodrem ozadju Znak evra (€) je grafični simbol, ki označuje evro, uradno valuto Evropske unije.

Poglej Avstrija in Znak evra

Zvezna dežela Avstrije

Republika Avstrija Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel.

Poglej Avstrija in Zvezna dežela Avstrije

Zweigelt

Zweigelt je rdeča sorta vinske trte, ki jo je leta 1922 s križanjem modre frankinje in pinota St. Laurent (Šentlovrenka) ustvaril Fritz Zweigelt na Državnem institutu za vitikulturo in pomologijo v Klosterneuburgu (Avstrija).

Poglej Avstrija in Zweigelt

1955

1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Avstrija in 1955

26. oktober

26.

Poglej Avstrija in 26. oktober

27. julij

27.

Poglej Avstrija in 27. julij

Glej tudi

Celinske države

Države Evropske unije

Evropske države

Nemško govoreče države

Prav tako znan kot Austria, Austrija, Nemška Avstrija, Prva avstrijska republika, Republik Österreich, Republika Avstrija, Republika nemška Avstrija.

, Železniška proga čez Semmering, Železniški prevoz, Železno, Železno, Avstrija, Ženska, Češka, Češki masiv, Češkoslovaška, Čehi, Četniki (Kraljevina Jugoslavija), Črno morje, Babenberžani, Baden-Württemberg, Balkan, Bančna skupina Raiffeisen, Banka, Barok, Bavarska, Belgija, Beljak, Belvedere, Dunaj, Benediktinski samostan Melk, Benjamin Raich, Billy Wilder, Biologija, Biomasa, Bischofshofen, Bitka na Moravskem polju, Bitka pri Mohaču, Božič, Bodensko jezero, Boeing 777, Borovlje, Bosanci, Bosna in Hercegovina, Bregenz, Bruto domači proizvod, Carl Menger, Carnuntum, Celinska država, Celovec, Centralna obveščevalna agencija, Centralne sile, Christian Andreas Doppler, Christoph Waltz, Cislajtanija, Conchita Wurst, Dachstein, Daniel Kehlmann, Danska, Dürnstein, Delo (časopis), Demokracija, Denacionalizacija, Deskanje na snegu, Diktatura, Dirndl, Dnevnik (časopis), Dolina, Donava, Drava, Državljanska vojna, Državni poglavar, Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Društvo narodov, Druga dunajska šola, Druga svetovna vojna, Drugo obleganje Dunaja, Dunaj, Dunajski kongres, Dunajski zrezek, Egon Schiele, Ekologija, Ekonomija, Ekoregija, Električna energija, Elfriede Jelinek, Enciklopedija Britannica, Enklava in eksklava, Ernst Kaltenbrunner, Ernst Mach, Erwin Schrödinger, EUFOR, Eurofighter Typhoon, Evro, Evropa, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Evropska unija, Evropsko sodišče za človekove pravice, Fašizem, Falco, Ferdinand Georg Waldmüller, Ferdinand Porsche, Filip I. Kastiljski, Filmski festival v Cannesu, Fizik, Forbes, Formula 1, Franc Ferdinand, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Francija, Francoska revolucija, Francosko-pruska vojna, Frankovsko cesarstvo, Franz Grillparzer, Franz Klammer, Franz Liszt, Franz Schubert, Friderik III. Habsburški, Friedensreich Hundertwasser, Friedrich Hayek, Fritz Lang, Gavrilo Princip, Gederovci, Georg Trakl, Gerhard Berger, Germani, Glasba, Glavni bojni tank, Gledališki igralec, Gora, Govedo, Gradec, Gradiščanščina, Gradiščanska, Granit, Gregor Mendel, Grič, Gustav Klimt, Habsburžani, Hallstatt, Hans Asperger, Hedy Lamarr, Heinz Fischer, Helikopter, Herbert von Karajan, Hermann Maier, Himna, Hladna vojna, Hofburg, Holokavst, Hrib, Hruška, Hrvaščina, Hrvaška, Hrvati, Huni, Inženir, Indeks človekovega razvoja, Industrija, Inflacija, Inn, Innsbruck, InterSky, Isar, Islam, Italija, Italijani, Ivan Cankar, Ivan Grohar, Ivana Blazna, Jabolko, Javni prevoz, Jazz, Jedrska elektrarna Krško, Jedrska elektrarna Zwentendorf, Jedrska fizika, Jeklo, Jezero, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jože Plečnik, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Jochen Rindt, Joe Zawinul, Johann Strauss mlajši, Johann Strauss starejši, Joseph Haydn, Josif Stalin, Južna železnica, Južna Tirolska, Judje, Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno, Jugoslovanska ljudska armada, Julijska kriza, Kalifornija, Kalvinizem, Kancler Avstrije, Karavanke, Karel Veliki, Karel VI. Habsburški, Karl Nehammer, Karl Popper, Karl Renner, Karpati, Katalizator, Kava, Kelti, Keltski jeziki, KFOR, Kino, Kitzbühel, Klasična glasba, Kmetijstvo, Kolo (prevozno sredstvo), Konrad Lorenz, Kontrola zračnega prometa, Koroška (vojvodina), Koroška (zvezna dežela), Koroška statistična regija, Koroški plebiscit, Koroški Slovenci, Kosovo, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Krščanstvo, Krems ob Donavi, Krimmlski slapovi, Krof, Kurdi, Kurt Gödel, Kurt Schuschnigg, Kvantna mehanika, Laba, Ladja, Land der Berge, Land am Strome, Langobardi, Latinščina, Ležak, Lech (reka), Leopold I. Habsburški, Letališče, Letališče Celovec, Letališče Gradec, Letališče Innsbruck, Letališče Linz, Letališče Salzburg, Letališče Zeltweg, Letalo, Libanon, Lienz, Lihtenštajn, Linz, Lipicanec, Lise Meitner, Lizbonska pogodba, Ljubljansko barje, Lovsko letalo, Lužiški Srbi, Ludwig Edward Boltzmann, Ludwig van Beethoven, Ludwig Wittgenstein, Luka Koper, Luksemburg, Luteranstvo, Lutnja, Maša, Madžarščina, Madžarska, Maks Fabiani, Maksimilijan I. Habsburški, Marcel Hirscher, Marija Terezija, Marlies Schild, Matematika, Mauthausen, Medicina, Mednarodno letališče Dunaj, Melk, Michael Haneke, Michael Haydn, Milštatsko jezero, Mošt, Monarh, Morje, Multimedijski center RTV Slovenija, Mura, Nabor, Nacionalizacija, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Nacionalsocializem, Nadmorska višina, Nadvojvodina Avstrija, Nafta, Napoleon Bonaparte, Napoleonske vojne, Narečje, Narodnostna manjšina, Navadna lisička, Nežidersko jezero, Nemčija, Nemščina, Nemška demokratična republika, Nemška zveza, Nemško cesarstvo, Nemci, Nepremičnina, Nevtralnost, Niki Lauda, Nobelova nagrada za književnost, Nockberge, Nogomet, Noriško kraljestvo, Norik (rimska provinca), Obnovljivi viri energije, Obrt, Odilo Globočnik, Olimpijske igre, OMV, Opera, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizacija združenih narodov, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Oskar (filmska nagrada), Oskar Kokoschka, Osmansko cesarstvo, Osojsko jezero, Ostrogoti, Otokar II. Přemysl, Panonija (rimska provinca), Panonska nižina, Paracelsus, Parlament, Partnerstvo za mir, Pešec, Pehotno bojno vozilo, Pesem Evrovizije 2014, Pesnik, Peter Handke, Pivo, Planota, Pliberk, Podzemna železnica, Pokrajina, Poljaki, Poljščina, Pop glasba, Porsche, Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji, Pragmatična sankcija, Prazgodovinska kolišča okoli Alp, Predarlska, Predor, Predor Karavanke, Predsednik Avstrije, Prekmurje, Prelaz Brenner, Prevalje, Pričakovana življenjska doba, Pritzkerjeva nagrada, Prostovoljna protikomunistična milica, Protestantizem, Protireformacija, Prusija, Prva svetovna vojna, Prvo Francosko cesarstvo, Psihoanaliza, Psihologija, Raba, Rainer Maria Rilke, Razsvetljeni absolutizem, Rdeča armada, Red Bull, Red Bull Racing, Red Bull Ring, Red Bull Salzburg, Referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf, Reformacija, Revolucije leta 1848, Rimsko cesarstvo, Rimskokatoliška cerkev, Robert Musil, Rock, Rodnost populacije, Roman, Romi, Romuni, Rudolf I. Habsburški, Rusini, Salzach, Salzburg, Salzburg (zvezna dežela), Samovozna artilerija, Sarajevo, Schönbrunn, Schengenski sporazum, Schengensko območje, Schladming, Scuderia Toro Rosso, Senžermenska mirovna pogodba (1919), Severna Nemčija, Severno morje, Seznam avstrijskih vladarjev, Sigismund Luksemburški, Sigmund Freud, Skuta (mlečni izdelek), Slovaška, Slovaki, Slovani, Slovenščina, Slovenci, Slovenija, Smučarski skoki, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Socialna demokracija, Sodišče Evropske unije, Sončna energija, Spodnja Avstrija, Srbščina, Srbi, Srbija, Srednja Evropa, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Srednji vek, St. Pölten, Stefan Zweig, Stolnica sv. Štefana, Dunaj, Sveto rimsko cesarstvo, Svetovna vojna, Tank, The New York Times, Thomas Bernhard, Thomas Klestil, Tirolska (zvezna dežela), Tolerančni patent, Toni Sailer, Torta Sacher, Transvestizem, Trdnjava Hohensalzburg, Tretji rajh, Trianonska mirovna pogodba, Trst, Turščina, Turizem, Turki, Turska avtocesta, Ukrajinci, Umetnost, Unescova svetovna dediščina, Uradni jezik, Ustaši, Varšavski pakt, Velika nagrada Avstrije, Velika noč, Veliki Klek, Vetrinj, Vetrna energija, Viadukt, Victor Franz Hess, Viktor Frankl, Vindobona, Vinjeta, Vinogradništvo, Virunum, Vlak, Vodna energija, Vojaška obveznost, Vojna mornarica, Vojvodina Avstrija, Volilna pravica, Volkswagen Group, Vrbsko jezero, Vreme, Vzhodna Evropa, Vzhodna pravoslavna cerkev, Vzhodna Tirolska, Vzhodne Alpe, Wachau, Weimarska republika, Welcome Air, Wolfgang Amadeus Mozart, Wolfgang Ernst Pauli, Zahod, Zahodna avtocesta A1, Zahodne Ture, Zahodnoevropska unija, Zavezniki druge svetovne vojne, Zelenjava, Zemeljski plin, Zgodovinsko središče mesta Salzburg, Zgornja Avstrija, Zimske mladinske olimpijske igre, Zimske olimpijske igre 1964, Zimske olimpijske igre 1976, Zlati globus, Znak evra, Zvezna dežela Avstrije, Zweigelt, 1955, 26. oktober, 27. julij.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti