Hitreje kot brskalnik!
24 odnosi: Aksiomi Kolmogorova, Arhimedov aksiom, Aristotel, Asociativnost, Beseda, Dedukcija, Dokaz, Enačba, Epistemologija, Evklid, Formula, Glagol, Grki, Immanuel Kant, Izrek, Komutativnost, Logika, Matematični dokaz, Matematika, Načelo, Resnica, Silogizem, Vsota, Znanje.
Aksiomi Kolmogorova
Aksiomi Kolmogorova (ali verjetnostni aksiomi) so minimalni pogoji za določanje funkcije verjetnosti, ki opisuje verjetnost določenega dogodka.
Novo!!: Aksiom in Aksiomi Kolmogorova · Poglej več »
Arhimedov aksiom
Stran iz Arhimedovega dela ''O krogli in valju'' Arhimedov aksióm (tudi Arhimedovo načelo, Arhimedova značilnost) v matematiki in še posebej v abstraktni algebri in analizi pravi, da za vsako realno število x obstaja naravno število n, ki je večje od x. Poleg tega realna števila tvorijo polni obseg, ker ima vsako Cauchyjevo zaporedje realnih števil enolično določeno limito.
Novo!!: Aksiom in Arhimedov aksiom · Poglej več »
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Novo!!: Aksiom in Aristotel · Poglej več »
Asociativnost
Dvočlena operacija * na množici S je asociativna, če za vsak x, y, z \in S velja: Primeri asociativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje množic realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Novo!!: Aksiom in Asociativnost · Poglej več »
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Novo!!: Aksiom in Beseda · Poglej več »
Dedukcija
Dedúkcija je v logiki izpeljava ugotovitve, ki izvira iz ene ali več navedb, od katerih je vsaka navedba predhodnica ali posledica ugotovitve, ki nastopa v danem dokazu.
Novo!!: Aksiom in Dedukcija · Poglej več »
Dokaz
Dokaz je lahko.
Novo!!: Aksiom in Dokaz · Poglej več »
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Novo!!: Aksiom in Enačba · Poglej več »
Epistemologija
Epistemologija (starogrško ἐπιστήμη: epistḗmē, znanje) je izraz, ki se uporablja v dveh različnih, a sorodnih pomenih.
Novo!!: Aksiom in Epistemologija · Poglej več »
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Novo!!: Aksiom in Evklid · Poglej več »
Formula
Fórmula je kratek simboličen zapis, ki se uporablja v matematiki, naravoslovju in tehniki ter kemiji za opis odnosov med količinami.
Novo!!: Aksiom in Formula · Poglej več »
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Novo!!: Aksiom in Glagol · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Aksiom in Grki · Poglej več »
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Novo!!: Aksiom in Immanuel Kant · Poglej več »
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Novo!!: Aksiom in Izrek · Poglej več »
Komutativnost
Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Novo!!: Aksiom in Komutativnost · Poglej več »
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Novo!!: Aksiom in Logika · Poglej več »
Matematični dokaz
language.
Novo!!: Aksiom in Matematični dokaz · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Aksiom in Matematika · Poglej več »
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Novo!!: Aksiom in Načelo · Poglej več »
Resnica
Resnica je filozofski pojem, ki po eni od definicij pomeni ujemanje izjave z dejstvi oziroma z realnostjo.
Novo!!: Aksiom in Resnica · Poglej več »
Silogizem
Način sklepanja, ki ga je prvi uporabil starogrški filozof Aristotel, danes imenujemo teorija silogizmov.
Novo!!: Aksiom in Silogizem · Poglej več »
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Novo!!: Aksiom in Vsota · Poglej več »
Znanje
Znánje je skupek urejenih informacij, ki privedejo do razumevanja.
Novo!!: Aksiom in Znanje · Poglej več »
