Hitreje kot brskalnik!
39 odnosi: Adria Airways, Afa, Alata, Antanta, Appietto, Bastelica, Bastelicaccia, Bastia, Bocognano, Corse-du-Sud, Francija, Francoske regije, Francoski departma, Genovska republika, Glavno mesto, Italija, Italijanščina, Joseph Fesch, Korzika, Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa, Napoleon Bonaparte, Občina, Občine Francije, Otok, Piana, Prefektura (Francija), Prva svetovna vojna, Santa-Maria-Siché, Sardinija, Sari-d'Orcino, Seznam mest v Franciji, Slovenci, Vico, Villanova, Zicavo, 1. december, 1768, 1981, 2008.
Adria Airways
Adria Airways je bila največja slovenska letalska družba in nacionalni prevoznik ter članica združenja letalskih prevoznikov Star Alliance.
Novo!!: Ajaccio in Adria Airways · Poglej več »
Afa
Afa (korzijsko Affà) je naselje in občina v francoskem departmaju Corse-du-Sud regije - otokaKorzika.
Novo!!: Ajaccio in Afa · Poglej več »
Alata
Alata je naselje in občina v francoskem departmaju Corse-du-Sud regije - otoka Korzika.
Novo!!: Ajaccio in Alata · Poglej več »
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Novo!!: Ajaccio in Antanta · Poglej več »
Appietto
Appietto (korziško Appiettu) je naselje in občina v francoskem departmaju Corse-du-Sud regije - otoka Korzika.
Novo!!: Ajaccio in Appietto · Poglej več »
Bastelica
Bastelica je naselje in občina v francoskem departmaju Corse-du-Sud regije - otoka Korzika.
Novo!!: Ajaccio in Bastelica · Poglej več »
Bastelicaccia
Bastelicaccia (korziško Bastilicaccia) je naselje in občina v francoskem departmaju Corse-du-Sud regije - otoka Korzika.
Novo!!: Ajaccio in Bastelicaccia · Poglej več »
Bastia
Bastia (korziško in italijansko, francosko) je pristaniško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji - otoku Korziki, prefektura departmaja Haute-Corse.
Novo!!: Ajaccio in Bastia · Poglej več »
Bocognano
Bocognano (korziško Bucugnà) je naselje in občina v francoskem departmaju Corse-du-Sud regije - otoka Korzika.
Novo!!: Ajaccio in Bocognano · Poglej več »
Corse-du-Sud
Južna Korzika (oznaka 2A) je francoski departma, ki zajema južni del otoka Korzika.
Novo!!: Ajaccio in Corse-du-Sud · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Ajaccio in Francija · Poglej več »
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Novo!!: Ajaccio in Francoske regije · Poglej več »
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Novo!!: Ajaccio in Francoski departma · Poglej več »
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Novo!!: Ajaccio in Genovska republika · Poglej več »
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Novo!!: Ajaccio in Glavno mesto · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Ajaccio in Italija · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Ajaccio in Italijanščina · Poglej več »
Joseph Fesch
Joseph kardinal Fesch, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 3. januar 1763, Ajaccio, † 13. maj 1839.
Novo!!: Ajaccio in Joseph Fesch · Poglej več »
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Novo!!: Ajaccio in Korzika · Poglej več »
Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa
Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa, je bil slovenski čarterski let, na katerem se je letalo McDonnell Douglas MD-81 zaletelo v goro San Pietro na Korziki 1. decembra 1981.
Novo!!: Ajaccio in Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa · Poglej več »
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Novo!!: Ajaccio in Napoleon Bonaparte · Poglej več »
Občina
Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.
Novo!!: Ajaccio in Občina · Poglej več »
Občine Francije
Občina ali komuna je raven upravne delitve v Francoski republiki.
Novo!!: Ajaccio in Občine Francije · Poglej več »
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Novo!!: Ajaccio in Otok · Poglej več »
Piana
Panorama naselja Piana z zalivom Porto Piana je naselje in občina v francoskem departmaju Corse-du-Sud regije - otoka Korzika.
Novo!!: Ajaccio in Piana · Poglej več »
Prefektura (Francija)
Prefektura (préfecture) v Franciji se lahko nanaša na.
Novo!!: Ajaccio in Prefektura (Francija) · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Ajaccio in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Santa-Maria-Siché
Santa-Maria-Siché (korziško Santa Maria è Sichè) je naselje in občina v francoskem departmaju Corse-du-Sud regije - otoka Korzika.
Novo!!: Ajaccio in Santa-Maria-Siché · Poglej več »
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Novo!!: Ajaccio in Sardinija · Poglej več »
Sari-d'Orcino
Sari-d'Orcino (korziško Sari d'Urcinu) je naselje in občina v francoskem departmaju Corse-du-Sud regije - otoka Korzika.
Novo!!: Ajaccio in Sari-d'Orcino · Poglej več »
Seznam mest v Franciji
To je seznam mest v Franciji, ki so imela ob popisu leta 1999 vsaj 20.000 prebivalcev.
Novo!!: Ajaccio in Seznam mest v Franciji · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Ajaccio in Slovenci · Poglej več »
Vico
Vico (korziško Vicu) je naselje in občina v francoskem departmaju Corse-du-Sud regije - otoka Korzika.
Novo!!: Ajaccio in Vico · Poglej več »
Villanova
Villanova je naselje in občina v francoskem departmaju Corse-du-Sud regije - otoka Korzika.
Novo!!: Ajaccio in Villanova · Poglej več »
Zicavo
Zicavo (korziško Zicavu) je naselje in občina v francoskem departmaju Corse-du-Sud regije - otoka Korzika.
Novo!!: Ajaccio in Zicavo · Poglej več »
1. december
1.
Novo!!: Ajaccio in 1. december · Poglej več »
1768
1768 (MDCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Ajaccio in 1768 · Poglej več »
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Ajaccio in 1981 · Poglej več »
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Novo!!: Ajaccio in 2008 · Poglej več »
