163 odnosi: Ahmed al-Mansur, Akira Kurosawa, Antoine Henri Becquerel, Avstrija, Avstro-Ogrska, Belgija, Bolgarija, Borut Lesjak, Claudia Schiffer, Dan, David Hume, David Ruelle, Emil Theodor Kocher, Erich Honecker, Eugen Gerstenmaier, Favstina Kowalska, Franz Conrad von Hötzendorf, Friedrich Nietzsche, Gibanje neuvrščenih, Gregorijanski koledar, Iran, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, James Watt, Japonska, Jože Zupan (1909), Johann Gottfried Herder, Kapitulacija, Leonard Bernstein, Leto, Lev Borisovič Kamenjev, Lima, Linus Torvalds, Linux, Louis Antoine Léon de Saint-Just, Ludvik II. Bavarski, Ludvik IX. Francoski, Michael Faraday, Neil Armstrong, Nemčija, Nizozemska, Pariz, Philippe van Lansberge, Planet, Poljska, Prestopno leto, Primož Pikl, Prva svetovna vojna, Rašomon, Revolucija, Richard Crashaw, ..., Saturn, Sovjetska zveza, Srbija, Vojaška enota, Vojna napoved, Vojska, Voyager 2, Vukovar, William Herschel, Zavezniki, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1036, 1142, 1192, 1214, 1218, 1220, 1250, 1258, 1270, 1282, 1286, 1290, 1298, 1304, 1308, 1315, 1322, 1330, 1333, 1368, 1530, 1549, 1561, 1584, 1603, 1613, 1632, 1649, 1711, 1727, 1736, 1738, 1741, 1744, 1767, 1776, 1781, 1786, 1791, 1792, 1794, 1802, 1803, 1819, 1822, 1830, 1832, 1836, 1841, 1844, 1845, 1852, 1860, 1867, 1868, 1882, 1883, 1884, 1886, 1894, 1897, 1900, 1905, 1906, 1907, 1908, 1909, 1912, 1914, 1917, 1918, 1921, 1924, 1925, 1930, 1931, 1935, 1936, 1938, 1939, 1941, 1944, 1950, 1956, 1970, 1972, 1975, 1979, 1980, 1981, 1982, 1984, 1985, 1986, 1990, 1991, 1994, 1995, 2001, 2012, 985. Razširi indeks (113 več) »
Ahmed al-Mansur
Ahmed II., z vzdevkoma al-Mansur (Osvajalec) in az-Zahabí (Zlati) (arabsko احمد المنصور السعدي, Ahmed al-Mansur al-Saadi) je bil maroški sultan iz Sadijske dinastije, ki je vladal v letih 1578—1603, * 1549, Fes, Maroko, † 25. avgust 1603, predmestje Fesa, Maroko.
Novo!!: 25. avgust in Ahmed al-Mansur · Poglej več »
Akira Kurosawa
Akira Kurosawa (slov. pravopisno tudi: Akira Kurosava), japonski filmski režiser, producent in scenarist, * 23. marec 1910, Shinagawa, Tokio, Japonska, † 6. september 1998, Setagaya, Tokio.
Novo!!: 25. avgust in Akira Kurosawa · Poglej več »
Antoine Henri Becquerel
Antoine Henri Becquerel, francoski fizik, * 15. december 1852, Pariz, Francija, † 25. avgust 1908, Le Croisic, Loire Inferieur, Francija.
Novo!!: 25. avgust in Antoine Henri Becquerel · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: 25. avgust in Avstrija · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: 25. avgust in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Novo!!: 25. avgust in Belgija · Poglej več »
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: 25. avgust in Bolgarija · Poglej več »
Borut Lesjak
Borut Lesjak, slovenski skladatelj in aranžer, * 25. maj 1931, Ljubljana, † 25. avgust 1995, Ljubljana.
Novo!!: 25. avgust in Borut Lesjak · Poglej več »
Claudia Schiffer
Claudia Schiffer (izg. ˈklaʊ̯dɪa ˈʃɪfɐ), nemška manekenka in ustvarjalna urednica lastne linije oblačil,»«.
Novo!!: 25. avgust in Claudia Schiffer · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 25. avgust in Dan · Poglej več »
David Hume
David Hume, škotski filozof, ekonomist in zgodovinar, * 7. maj 1711, Edinburg, Škotska, † 25. avgust 1776, Edinburg, Škotska.
Novo!!: 25. avgust in David Hume · Poglej več »
David Ruelle
David Ruelle, belgijsko-francoski fizik, * 20. avgust 1935, Gent, Belgija.
Novo!!: 25. avgust in David Ruelle · Poglej več »
Emil Theodor Kocher
Emil Theodor Kocher, švicarski kirurg, nobelovec, * 25. avgust 1841, Bern, Švica, † 27. julij 1917, Bern.
Novo!!: 25. avgust in Emil Theodor Kocher · Poglej več »
Erich Honecker
Erich Honecker, nemški komunistični politik, * 25. avgust 1912, Neunkrichen, Nemško cesarstvo † 29. maj 1994, Santiago de Chile.
Novo!!: 25. avgust in Erich Honecker · Poglej več »
Eugen Gerstenmaier
Eugen Karl Albrecht Gerstenmaier, nemški evangeličanski teolog, poslovnež in politik, * 25. avgust 1906, Kirchheim unter Teck, † 13. marec 1986, Bonn.
Novo!!: 25. avgust in Eugen Gerstenmaier · Poglej več »
Favstina Kowalska
Sveta Marija Favstina Kowalska, svetno ime Helena Kowalska, poljska redovnica in mistikinja, * 25. avgust 1905, Głogowiec, † 5. oktober 1938, Krakov.
Novo!!: 25. avgust in Favstina Kowalska · Poglej več »
Franz Conrad von Hötzendorf
Franz Conrad von Hötzendorf, avstrijski feldmaršal, * 11. november 1852, Penzing, Dunaj, † 25. avgust 1925, Bad Mergentheim, Württenberg.
Novo!!: 25. avgust in Franz Conrad von Hötzendorf · Poglej več »
Friedrich Nietzsche
Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15.
Novo!!: 25. avgust in Friedrich Nietzsche · Poglej več »
Gibanje neuvrščenih
Države opazovalke Gibanje neuvrščenih (tudi neuvrščene države) je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav.
Novo!!: 25. avgust in Gibanje neuvrščenih · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: 25. avgust in Gregorijanski koledar · Poglej več »
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Novo!!: 25. avgust in Iran · Poglej več »
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Novo!!: 25. avgust in Ivan IV. Vasiljevič Grozni · Poglej več »
James Watt
James Watt, škotski izumitelj, inženir in kemik, * 30. januar 1736, Greenock, Inverclyde, Škotska, † 25. avgust 1819,James Patrick Muirhead.
Novo!!: 25. avgust in James Watt · Poglej več »
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Novo!!: 25. avgust in Japonska · Poglej več »
Jože Zupan (1909)
Jože Zupan, slovenski igralec, * 25. avgust 1909, Ljubljana, † 13. november 1980, Ljubljana.
Novo!!: 25. avgust in Jože Zupan (1909) · Poglej več »
Johann Gottfried Herder
Johann Gottfried von Herder, nemški pesnik, prevajalec, teolog in filozof, * 25. avgust 1744, Mohrungen, Vzhodna Prusija, † 18. december 1803, Weimar.
Novo!!: 25. avgust in Johann Gottfried Herder · Poglej več »
Kapitulacija
Kapitulacija, tudi vdaja, pomeni v vojaškem izrazoslovju prenehanje oboroženega odpora in podreditev državi zmagovalki.
Novo!!: 25. avgust in Kapitulacija · Poglej več »
Leonard Bernstein
Leonard Bernstein, ameriški skladatelj, dirigent in pianist, * 25. avgust 1918, Lawrence, Massachusetts, ZDA † 14. oktober 1990, New York.
Novo!!: 25. avgust in Leonard Bernstein · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: 25. avgust in Leto · Poglej več »
Lev Borisovič Kamenjev
Lev Borisovič Kamenjev (rusko Лев Борисович Каменев; pravo ime Rosenfeld (rusko Розенфельд)), ruski boljševik in politik, * 18. julij (6. julij, ruski koledar), 1883, Moskva, Rusija, † 25. avgust 1936, Moskva.
Novo!!: 25. avgust in Lev Borisovič Kamenjev · Poglej več »
Lima
Lima je glavno mesto južnoameriške države Peru, s skoraj sedmimi milijoni prebivalstva in je največje mesto v državi.
Novo!!: 25. avgust in Lima · Poglej več »
Linus Torvalds
Linus Benedict Torvalds, finski računalnikar, * 28. december 1969, Helsinki, Finska.
Novo!!: 25. avgust in Linus Torvalds · Poglej več »
Linux
Linux je prost operacijski sistem podoben Unixu s prosto dostopno izvorno kodo, zaščiteno s Splošnim dovoljenjem GNU (GNU General Public License - GPL).
Novo!!: 25. avgust in Linux · Poglej več »
Louis Antoine Léon de Saint-Just
Louis Antoine Léon de Richebourg de Saint-Just, francoski revolucionar, * 29. avgust 1767, Décize pri Neversu, Francija, † 28. julij 1794, Pariz.
Novo!!: 25. avgust in Louis Antoine Léon de Saint-Just · Poglej več »
Ludvik II. Bavarski
Ludwig Friedrich Wilhelm (Nemško:Ludwig Otto Friedrich Wilhelm; Angleško: Louis Otto Frederick William), znan zlasti kot Ludvik II.
Novo!!: 25. avgust in Ludvik II. Bavarski · Poglej več »
Ludvik IX. Francoski
Ludvik IX., splošno znan kot sveti Ludvik ali Ludvik sveti, je bil od leta 1226 do 1270 francoski kralj in najslavnejši med Kapetingi, * 25. april 1214, † 25. avgust 1270.
Novo!!: 25. avgust in Ludvik IX. Francoski · Poglej več »
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Novo!!: 25. avgust in Michael Faraday · Poglej več »
Neil Armstrong
Neil Armstrong (polno ime Neil Alden Armstrong), ameriški častnik, vojaški pilot, preizkusni pilot, astronavt, prvi človek, ki je hodil po površini Lune, * 5. avgust 1930, Wapakoneta, Ohio, ZDA, † 25. avgust 2012, Cincinnati.
Novo!!: 25. avgust in Neil Armstrong · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: 25. avgust in Nemčija · Poglej več »
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Novo!!: 25. avgust in Nizozemska · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: 25. avgust in Pariz · Poglej več »
Philippe van Lansberge
Philippe van Lansberge, nizozemski astronom, * 25. avgust 1561, Gent (sedaj Belgija), † 8. december 1632, Middelburg, Nizozemska.
Novo!!: 25. avgust in Philippe van Lansberge · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: 25. avgust in Planet · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: 25. avgust in Poljska · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 25. avgust in Prestopno leto · Poglej več »
Primož Pikl
Primož Pikl, slovenski smučarski skakalec, * 25. avgust 1982, Celje.
Novo!!: 25. avgust in Primož Pikl · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: 25. avgust in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rašomon
je japonski dramski film iz leta 1950, ki ga je režiral Akira Kurosava, v sodelovanju s snemalcem Kazuom Mijagavo.
Novo!!: 25. avgust in Rašomon · Poglej več »
Revolucija
Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).
Novo!!: 25. avgust in Revolucija · Poglej več »
Richard Crashaw
Richard Crashaw, angleški pesnik, anglikanski klerik in katoliški spreobrnjenec, * 1613, London, Anglija, † 21. avgust 1649, Loreto, Italija.
Novo!!: 25. avgust in Richard Crashaw · Poglej več »
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: 25. avgust in Saturn · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: 25. avgust in Sovjetska zveza · Poglej več »
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Novo!!: 25. avgust in Srbija · Poglej več »
Vojaška enota
Vojaška enota je organizirana skupina vojakov, ki je namenjena taktičnemu bojevanju in je sposobna omejenega samostojnega delovanja.
Novo!!: 25. avgust in Vojaška enota · Poglej več »
Vojna napoved
nacistični Nemčiji. Vojna napoved je formalno dejanje, s katerim ena država napove obstoječo ali bližajočo se vojno dejavnost proti drugi državi.
Novo!!: 25. avgust in Vojna napoved · Poglej več »
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Novo!!: 25. avgust in Vojska · Poglej več »
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Novo!!: 25. avgust in Voyager 2 · Poglej več »
Vukovar
Vukovar je hrvaško mesto z okoli 22–27.000 prebivalci (pred vojno leta 1991 še 45.000) v Slavoniji, ki je upravno središče Vukovarsko-sremske županije.
Novo!!: 25. avgust in Vukovar · Poglej več »
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Novo!!: 25. avgust in William Herschel · Poglej več »
Zavezniki
Zavezniki so osebe, predmeti ali pojmi, ki nekoga podpirajo, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje.
Novo!!: 25. avgust in Zavezniki · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: 25. avgust in Združene države Amerike · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: 25. avgust in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
1036
1036 (MXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 25. avgust in 1036 · Poglej več »
1142
1142 (MCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 25. avgust in 1142 · Poglej več »
1192
1192 (MCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1192 · Poglej več »
1214
1214 (MCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1214 · Poglej več »
1218
1218 (MCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. avgust in 1218 · Poglej več »
1220
1220 (MCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1220 · Poglej več »
1250
1250 (MCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 25. avgust in 1250 · Poglej več »
1258
1258 (MCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 25. avgust in 1258 · Poglej več »
1270
1270 (MCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1270 · Poglej več »
1282
1282 (MCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 25. avgust in 1282 · Poglej več »
1286
1286 (MCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 25. avgust in 1286 · Poglej več »
1290
1290 (MCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 25. avgust in 1290 · Poglej več »
1298
1298 (MCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1298 · Poglej več »
1304
1304 (MCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1304 · Poglej več »
1308
1308 (MCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. avgust in 1308 · Poglej več »
1315
1315 (MCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1315 · Poglej več »
1322
1322 (MCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 25. avgust in 1322 · Poglej več »
1330
1330 (MCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. avgust in 1330 · Poglej več »
1333
1333 (MCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 25. avgust in 1333 · Poglej več »
1368
1368 (MCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 25. avgust in 1368 · Poglej več »
1530
1530 (MDXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 25. avgust in 1530 · Poglej več »
1549
1549 (MDXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 25. avgust in 1549 · Poglej več »
1561
1561 (MDLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1561 · Poglej več »
1584
1584 (MDLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1584 · Poglej več »
1603
1603 (MDCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 25. avgust in 1603 · Poglej več »
1613
1613 (MDCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 25. avgust in 1613 · Poglej več »
1632
1632 (MDCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 25. avgust in 1632 · Poglej več »
1649
1649 (MDCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 25. avgust in 1649 · Poglej več »
1711
1711 (MDCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 25. avgust in 1711 · Poglej več »
1727
1727 (MDCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 25. avgust in 1727 · Poglej več »
1736
1736 (MDCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 25. avgust in 1736 · Poglej več »
1738
1738 (MDCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 25. avgust in 1738 · Poglej več »
1741
1741 (MDCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 25. avgust in 1741 · Poglej več »
1744
1744 (MDCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 25. avgust in 1744 · Poglej več »
1767
1767 (MDCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 25. avgust in 1767 · Poglej več »
1776
1776 (MDCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 25. avgust in 1776 · Poglej več »
1781
1781 (MDCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 25. avgust in 1781 · Poglej več »
1786
1786 (MDCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 25. avgust in 1786 · Poglej več »
1791
1791 (MDCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1791 · Poglej več »
1792
1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 25. avgust in 1792 · Poglej več »
1794
1794 (MDCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 25. avgust in 1794 · Poglej več »
1802
1802 (MDCCCII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1802 · Poglej več »
1803
1803 (MDCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 25. avgust in 1803 · Poglej več »
1819
1819 (MDCCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1819 · Poglej več »
1822
1822 (MDCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 25. avgust in 1822 · Poglej več »
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1830 · Poglej več »
1832
1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 25. avgust in 1832 · Poglej več »
1836
1836 (MDCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1836 · Poglej več »
1841
1841 (MDCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1841 · Poglej več »
1844
1844 (MDCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 25. avgust in 1844 · Poglej več »
1845
1845 (MDCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 25. avgust in 1845 · Poglej več »
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 25. avgust in 1852 · Poglej več »
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 25. avgust in 1860 · Poglej več »
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 25. avgust in 1867 · Poglej več »
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 25. avgust in 1868 · Poglej več »
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 25. avgust in 1882 · Poglej več »
1883
1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 25. avgust in 1883 · Poglej več »
1884
1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 25. avgust in 1884 · Poglej več »
1886
1886 (MDCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1886 · Poglej več »
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 25. avgust in 1894 · Poglej več »
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1897 · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. avgust in 1900 · Poglej več »
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 25. avgust in 1905 · Poglej več »
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. avgust in 1906 · Poglej več »
1907
1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. avgust in 1907 · Poglej več »
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1908 · Poglej več »
1909
1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 25. avgust in 1909 · Poglej več »
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. avgust in 1912 · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 25. avgust in 1914 · Poglej več »
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. avgust in 1917 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 25. avgust in 1918 · Poglej več »
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 25. avgust in 1921 · Poglej več »
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 25. avgust in 1924 · Poglej več »
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 25. avgust in 1925 · Poglej več »
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1930 · Poglej več »
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 25. avgust in 1931 · Poglej več »
1935
1935 (MCMXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 25. avgust in 1935 · Poglej več »
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1936 · Poglej več »
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 25. avgust in 1938 · Poglej več »
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 25. avgust in 1939 · Poglej več »
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1941 · Poglej več »
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 25. avgust in 1944 · Poglej več »
1950
1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. avgust in 1950 · Poglej več »
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 25. avgust in 1956 · Poglej več »
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 25. avgust in 1970 · Poglej več »
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 25. avgust in 1972 · Poglej več »
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1975 · Poglej več »
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. avgust in 1979 · Poglej več »
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 25. avgust in 1980 · Poglej več »
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 25. avgust in 1981 · Poglej več »
1982
1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 25. avgust in 1982 · Poglej več »
1984
1984 (MCMLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 25. avgust in 1984 · Poglej več »
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 25. avgust in 1985 · Poglej več »
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 25. avgust in 1986 · Poglej več »
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. avgust in 1990 · Poglej več »
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 25. avgust in 1991 · Poglej več »
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 25. avgust in 1994 · Poglej več »
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 25. avgust in 1995 · Poglej več »
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 25. avgust in 2001 · Poglej več »
2012
2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 25. avgust in 2012 · Poglej več »
985
985 (CMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 25. avgust in 985 · Poglej več »