Hitreje kot brskalnik!
37 odnosi: Žarkoplavutarice, Craniata, Dvoživke, Georges Cuvier, Holocen, Hrbtenica, Hrbtenjača, Hrustančnice, Izločala, Kače, Kambrij, Klad, Koža, Kost, Kostnice, Krovno tkivo, Krvni obtok, Ledvica, Lobanja, Možgani, Nilski krokodil, Noga človeka, Obkrajno živčevje, Okončina, Okostje, Osrednje živčevje, Piškurji, Plazilci, Pljuča, Pljučarice, Ptiči, Razred (biologija), Sesalci, Strunarji, Tkivo, Vretence, Znanstvena klasifikacija živih bitij.
Žarkoplavutarice
Žarkoplavutarice (znanstveno ime Actinopterygii) so največja skupina rib.
Novo!!: Vretenčarji in Žarkoplavutarice · Poglej več »
Craniata
Craniata je nerangirana skupina strunarjev, v katero spadajo vretenčarji (poddeblo Vertebrata) in glenavice (Myxini), ki jih nekateri tudi uvrščajo med vretenčarje.
Novo!!: Vretenčarji in Craniata · Poglej več »
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Novo!!: Vretenčarji in Dvoživke · Poglej več »
Georges Cuvier
Baron Georges Léopold Chrétien Frédéric Dagobert Cuvier, francoski naravoslovec in paleontolog, * 23. avgust 1769, Montbéliard (tedaj Mömpelgard, Württemberg, Nemčija), Francija, † 19. avgust 1832, Pariz.
Novo!!: Vretenčarji in Georges Cuvier · Poglej več »
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Novo!!: Vretenčarji in Holocen · Poglej več »
Hrbtenica
Človeška hrbtenica Hrbtenica (latinsko columna vertebralis) je del okostja, sestavljena je iz 33 do 34 vretenc.
Novo!!: Vretenčarji in Hrbtenica · Poglej več »
Hrbtenjača
Hrbtenjača je del živčnega sistema vretenčarjev, ki leži v hrbteničnem kanalu in jo oklepa in varuje hrbtenica.
Novo!!: Vretenčarji in Hrbtenjača · Poglej več »
Hrustančnice
Hrustančnice (znanstveno ime - Chondrichthyes) so skupina rib za katere je značilno, da je njihov notranji skelet iz hrustanca.
Novo!!: Vretenčarji in Hrustančnice · Poglej več »
Izločala
Izločála so organi za izločanje organizmu nepotrebnih ali škodljivih presnovkov (ledvice, ledvični meh, sečevod, sečni mehur, sečnica).
Novo!!: Vretenčarji in Izločala · Poglej več »
Kače
Kače (znanstveno ime Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.
Novo!!: Vretenčarji in Kače · Poglej več »
Kambrij
Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.
Novo!!: Vretenčarji in Kambrij · Poglej več »
Klad
Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.
Novo!!: Vretenčarji in Klad · Poglej več »
Koža
Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.
Novo!!: Vretenčarji in Koža · Poglej več »
Kost
Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.
Novo!!: Vretenčarji in Kost · Poglej več »
Kostnice
Kostnice (znanstveno ime Osteichthyes) tvorijo najobsežnejšo in najbolj raznoliko skupino rib, kamor uvrščamo več kot 90% vseh ribjih vrst.
Novo!!: Vretenčarji in Kostnice · Poglej več »
Krovno tkivo
Krovno tkivo (tudi vrhnjica, povrhnjica, epitel ali epitelij) je tkivo, ki ga sestavljajo celice na površini kože (kožna vrhnjica) ali notranjosti telesnih votlin ali organov sluznice.
Novo!!: Vretenčarji in Krovno tkivo · Poglej več »
Krvni obtok
Krvni obtok je obtok krvi iz srca skozi arterije, arteriole, kapilare, venule in vene v srce, tako v pljučnem kot v sistemskem krvnem obtoku.
Novo!!: Vretenčarji in Krvni obtok · Poglej več »
Ledvica
Prečni prerez ledvice. Položaj ledvic. Ledvice (tudi obisti) so parni organ fižolaste oblike, ki izločajo seč.
Novo!!: Vretenčarji in Ledvica · Poglej več »
Lobanja
Človeška lobanja s strani Lobanja zajema kosti glave, in sicer obraznega in možganskega predela.
Novo!!: Vretenčarji in Lobanja · Poglej več »
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Novo!!: Vretenčarji in Možgani · Poglej več »
Nilski krokodil
Nilski krokodil ((znanstveno ime Crocodylus niloticus) je velik krokodil, ki izvira iz sladkovodnih habitatov v Afriki, kjer je prisoten v 26 državah. Široko je razširjen po podsaharski Afriki, večinoma se pojavlja v osrednjih, vzhodnih in južnih regijah celine ter živi v različnih vrstah vodnih okolij, kot so jezera, reke in močvirja. Niloticus, ki je prisoten v zahodni Afriki, tam sobiva z dvema drugima krokodiloma. Čeprav je sposoben živeti v slanih okoljih, je ta vrsta redko najdena v slani vodi, občasno pa naseljuje delte in brakična jezera. Obseg te vrste se je nekoč raztezal proti severu po Nilu, vse do delte Nila. Odrasel samec nilskega krokodila je v povprečju dolg med 2,94 in 4,4 m in tehta od 225 do 414,5 kg, vključno s kamni v želodcu. Vendar so bili zabeleženi primerki, ki presegajo 6,1 m in so tehtali do 1089 kg. Je največji sladkovodni plenilec v Afriki in se lahko šteje za drugega največjega obstoječega plazilca na svetu, za morskovodnim krokodilom (Crocodylus porosus).Wood, G. (1983). The Guinness Book of Animal Facts and Feats. Sterling Pub Co Inc. Prevladuje spolni dimorfizem, samice pa so običajno približno 30 % manjše od samcev. Imajo debelo, luskasto, močno oklepano kožo. Nilski krokodili so oportunistični plenilci na vrhu; zelo agresivna vrsta krokodila, sposobni so ujeti skoraj vsako žival v svojem dosegu. So generalisti, ki jemljejo raznovrsten plen. Njihova prehrana je sestavljena večinoma iz različnih vrst rib, plazilcev, ptic in sesalcev. So plenilci iz zasede, ki lahko čakajo ure, dneve in celo tedne na primeren trenutek za napad. So okretni plenilci in čakajo na priložnost, da se plen približa dosegu napada. Tudi hiter plen ni imun na napad. Tako kot drugi krokodili imajo tudi nilski krokodili izjemno močan ugriz, ki je edinstven med vsemi živalmi, in ostre stožčaste zobe, ki se pogreznejo v meso, kar omogoča oprijem, ki ga je skoraj nemogoče popustiti. Dolgo časa lahko uporabljajo visoko stopnjo sile, kar je velika prednost pri zadrževanju velikega plena pod vodo, da se utopi. Nilski krokodili so razmeroma družabni krokodili. Imajo skupna mesta za kopanje in velike vire hrane, kot so jate rib in velika mrhovina. Njihova stroga hierarhija je določena z velikostjo. Veliki, stari samci so na vrhu te hierarhije in imajo primarni dostop do hrane in najboljših mest za kopanje. Krokodili po navadi spoštujejo ta red; ko je kršen, so rezultati pogosto nasilni in včasih usodni. Tako kot večina drugih plazilcev tudi nilski krokodili odlagajo jajca; te varujejo samice. Tudi mladiči so za določen čas zaščiteni, vendar lovijo sami in jih starši ne hranijo. Nilski krokodil je ena najnevarnejših vrst krokodilov in je vsako leto odgovoren za stotine človeških smrti. Je precej pogosta vrsta krokodila in kljub nekaterim regionalnim upadom ali izumrtjem ni ogrožena.
Novo!!: Vretenčarji in Nilski krokodil · Poglej več »
Noga človeka
Noga človeka je v anatomiji človeka opredeljena kot spodnja okončina (membrum inferius), ki obsega stegno, koleno, golen in stopalo.
Novo!!: Vretenčarji in Noga človeka · Poglej več »
Obkrajno živčevje
Predstavitev obkrajnega živčevja (avtor je Andreas Vesalius). Obkrajno, obodno ali periferno živčevje obsega del živčevja, ki se nahaja zunaj možganov in hrbtenjače.
Novo!!: Vretenčarji in Obkrajno živčevje · Poglej več »
Okončina
Okončina, končina ali ekstremitéta je gibljiv del telesa živali, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje.
Novo!!: Vretenčarji in Okončina · Poglej več »
Okostje
Pogled na okostje moškega s treh strani Okóstje ali skelét je v biologiji sistem, ki nudi oporo živečim organizmom.
Novo!!: Vretenčarji in Okostje · Poglej več »
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Novo!!: Vretenčarji in Osrednje živčevje · Poglej več »
Piškurji
Piškurji (znanstveno ime Petromyzontidae) so družina rib iz nadreda brezčeljustnic.
Novo!!: Vretenčarji in Piškurji · Poglej več »
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Novo!!: Vretenčarji in Plazilci · Poglej več »
Pljuča
CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.
Novo!!: Vretenčarji in Pljuča · Poglej več »
Pljučarice
Pljučarice (znanstveno ime Dipnoi) so podrazred rib mesnatoplavutaric, ki spadajo med živeče fosile.
Novo!!: Vretenčarji in Pljučarice · Poglej več »
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Novo!!: Vretenčarji in Ptiči · Poglej več »
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Novo!!: Vretenčarji in Razred (biologija) · Poglej več »
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Novo!!: Vretenčarji in Sesalci · Poglej več »
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Novo!!: Vretenčarji in Strunarji · Poglej več »
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Novo!!: Vretenčarji in Tkivo · Poglej več »
Vretence
thumbRdeče: vratna vretenca, modro: prsna vretenca, rumeno: ledvena vretenca, zeleno: križnica, vijoličasto: trtica Vretênce je vsaka od 32–35 kosti hrbtenice, ki ima (razen prvih dveh) telo, lok in več odrastkov.
Novo!!: Vretenčarji in Vretence · Poglej več »
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Novo!!: Vretenčarji in Znanstvena klasifikacija živih bitij · Poglej več »
