Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Vera Albreht

Index Vera Albreht

Vera Albreht (tudi Vera Albrecht, rojena Kessler), slovenska pesnica, pisateljica, publicistka in prevajalka, * 12. februar 1895, Krško, † 25. maj 1971, Ljubljana.

41 odnosi: Ženski svet (revija), Dežela, Druga svetovna vojna, Dunaj, Fran Albreht, Gorjanci, Ivan Cankar, Koncentracijsko taborišče, Krško, Krka, Ljubljana, Lupinica, Marija Kessler, Mesto, Narodnoosvobodilni boj, Nemci, Novinarstvo, Orehi, Oton Župančič, PEN, Pesništvo, Pesnik, Pisatelj, Prevajalec, Proza, Prva svetovna vojna, Revija, Seznam slovenskih pesnikov, Seznam slovenskih pisateljev, Slikar, Slovenci, Slovenska mladinska književnost, Svetovna vojna, Tretji rajh, Uganka, Zvonček, 12. februar, 1895, 1971, 1978, 25. maj.

Ženski svet (revija)

Ženski svet (1923–1941) je bil tretji slovenski ženski list za Slovenko (1896-1902) in Jadranko (1921-1923).

Novo!!: Vera Albreht in Ženski svet (revija) · Poglej več »

Dežela

Dežela je ozemljska upravna enota, običajno z določeno samostojnostjo.

Novo!!: Vera Albreht in Dežela · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Vera Albreht in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Novo!!: Vera Albreht in Dunaj · Poglej več »

Fran Albreht

Fran Albreht, tudi Franc Albreht, slovenski pesnik, književnik, aktivist OF in taboriščnik, * 17. november 1889, Kamnik, † 11. februar 1963, Ljubljana.

Novo!!: Vera Albreht in Fran Albreht · Poglej več »

Gorjanci

Gorjanska košenica Gorjanci v jeseni Gorjanci (na hrvaški strani poznani kot Žumberačko gorje, tudi Žumberačka gora) so planotasto hribovje v jugovzhodni Sloveniji, ki obsega 212 kvadratnih kilometrov.

Novo!!: Vera Albreht in Gorjanci · Poglej več »

Ivan Cankar

Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.

Novo!!: Vera Albreht in Ivan Cankar · Poglej več »

Koncentracijsko taborišče

Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.

Novo!!: Vera Albreht in Koncentracijsko taborišče · Poglej več »

Krško

Krško (Gurkfeld) je mesto s 7.500 prebivalci in središče Mestne občine Krško v vzhodnem delu Slovenije, največje v Posavju, tik pred Brežicami, s katerimi si deli večino regionalnih funkcij.

Novo!!: Vera Albreht in Krško · Poglej več »

Krka

Krka je najdaljši desni pritok Save v Sloveniji.

Novo!!: Vera Albreht in Krka · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Novo!!: Vera Albreht in Ljubljana · Poglej več »

Lupinica

Lupinica je naselje v Občini Šmartno pri Litiji.

Novo!!: Vera Albreht in Lupinica · Poglej več »

Marija Kessler

Marija Kessler (rojstno ime Marija Trenc), slovenska salonska dama, * 23. april 1860, Draškovec, † 1. maj 1939, Ljubljana.

Novo!!: Vera Albreht in Marija Kessler · Poglej več »

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Novo!!: Vera Albreht in Mesto · Poglej več »

Narodnoosvobodilni boj

Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).

Novo!!: Vera Albreht in Narodnoosvobodilni boj · Poglej več »

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Novo!!: Vera Albreht in Nemci · Poglej več »

Novinarstvo

Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.

Novo!!: Vera Albreht in Novinarstvo · Poglej več »

Orehi

Orehi so rastline drevesa, katere so udomačili že v Babilonu 2000 let pr.

Novo!!: Vera Albreht in Orehi · Poglej več »

Oton Župančič

Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon, * 23. januar 1878, Vinica, Bela krajina, † 11. junij 1949, Ljubljana.

Novo!!: Vera Albreht in Oton Župančič · Poglej več »

PEN

PEN je kratica za mednarodno združenje književnikov: pesnikov, esejistov in pisateljev (Poets-Essayists-Novelists).

Novo!!: Vera Albreht in PEN · Poglej več »

Pesništvo

kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.

Novo!!: Vera Albreht in Pesništvo · Poglej več »

Pesnik

Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.

Novo!!: Vera Albreht in Pesnik · Poglej več »

Pisatelj

Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.

Novo!!: Vera Albreht in Pisatelj · Poglej več »

Prevajalec

Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.

Novo!!: Vera Albreht in Prevajalec · Poglej več »

Proza

Próza je izrazna oblika v besedni komunikaciji, za katero je za razliko od poezije značilno besedilo v nevezani besedi in katere osnovna enota je stavek.

Novo!!: Vera Albreht in Proza · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Vera Albreht in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Revija

Revija je periodična publikacija, ki zajema večje število člankov; revija se financira z oddajo oglasnega prostora znotraj publikacije, s prodajo same revije in/ali iz sredstev založnika.

Novo!!: Vera Albreht in Revija · Poglej več »

Seznam slovenskih pesnikov

Seznam slovenskih pesnikov in pesnic.

Novo!!: Vera Albreht in Seznam slovenskih pesnikov · Poglej več »

Seznam slovenskih pisateljev

Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.

Novo!!: Vera Albreht in Seznam slovenskih pisateljev · Poglej več »

Slikar

Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.

Novo!!: Vera Albreht in Slikar · Poglej več »

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Novo!!: Vera Albreht in Slovenci · Poglej več »

Slovenska mladinska književnost

Slovenska mladinska književnost je leposlovje v slovenščini, ki so ga od 19.

Novo!!: Vera Albreht in Slovenska mladinska književnost · Poglej več »

Svetovna vojna

Svetovna vojna je vojna velikih ozemeljskih razsežnosti, v katero je vpletenih večje število držav iz celotnega sveta.

Novo!!: Vera Albreht in Svetovna vojna · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Novo!!: Vera Albreht in Tretji rajh · Poglej več »

Uganka

Rubikova kocka Uganka je vrsta naloge, zastavljene na različne načine, ki za reševanje zahteva premislek, oziroma za njeno reševanje običajno ni ustaljenih metod.

Novo!!: Vera Albreht in Uganka · Poglej več »

Zvonček

Zvonček je lahko.

Novo!!: Vera Albreht in Zvonček · Poglej več »

12. februar

12.

Novo!!: Vera Albreht in 12. februar · Poglej več »

1895

1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Vera Albreht in 1895 · Poglej več »

1971

1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Vera Albreht in 1971 · Poglej več »

1978

1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Vera Albreht in 1978 · Poglej več »

25. maj

25.

Novo!!: Vera Albreht in 25. maj · Poglej več »

Preusmerja sem:

Vera Albrecht, Vera Kesler, Vera Kessler.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »