Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Velika horda

Index Velika horda

Velika horda (tatarsko Олы Урда, Velika horda) je bil tatarsko-mongolski kanat, ostanek Zlate horde, ki je obstajal približno od leta 1435 do 1502.

32 odnosi: Ahmed bin Kučuk, Astrahan, Astrahanski kanat, Avtonomna republika Krim, Šejk Ahmed, Dneper, Don, Ibak, Islam, Janičar, Kanat, Kaspijsko jezero, Kazan, Kazanski kanat, Kazimir IV. Poljski, Kijev, Krimski kanat, Mahmud Bin Kučuk, Mengli I. Geraj, Mongoli, Moskovska velika kneževina, Murtaza, Osmansko cesarstvo, Sajid Ahmed I., Saraj (mesto), Srednji vek, Tatarščina, Tatari, Ural (reka), Velika litovska kneževina, Vilna, Zlata horda.

Ahmed bin Kučuk

Ahmed bin Kučuk (urdujsko, perzijsko, arabsko احمد خان بن کوچک) je bil od leta 1465 do 1481 kan Velike horde, * ni znano, Zlata horda, † januar 1481, Saraj, Velika horda.

Novo!!: Velika horda in Ahmed bin Kučuk · Poglej več »

Astrahan

Katedrala v Astrahanu 2007 Astrahan je rusko mesto, upravno središče Astrahanske oblasti.

Novo!!: Velika horda in Astrahan · Poglej več »

Astrahanski kanat

Astrahanski kanat (mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlığı) je bila turška država, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15.

Novo!!: Velika horda in Astrahanski kanat · Poglej več »

Avtonomna republika Krim

Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).

Novo!!: Velika horda in Avtonomna republika Krim · Poglej več »

Šejk Ahmed

Šejk Ahmed je bil zadnji kan Velike horde, ostanka Zlate horde, * ni znano, † 1529.

Novo!!: Velika horda in Šejk Ahmed · Poglej več »

Dneper

Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.

Novo!!: Velika horda in Dneper · Poglej več »

Don

Don je lahko.

Novo!!: Velika horda in Don · Poglej več »

Ibak

Ibak, tudi Abak, Ivak, Said Ibrahim in kan Tjumena, je bil od leta 1468 do 1495 šibanidski kan Sibirskega kanata, * ni znano, † 1495.

Novo!!: Velika horda in Ibak · Poglej več »

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Novo!!: Velika horda in Islam · Poglej več »

Janičar

Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.

Novo!!: Velika horda in Janičar · Poglej več »

Kanat

Ketara blizu Erfouda, Maroko Kanat (iz arabščine: قناة‎, kanāt) je sistem, sestavljen iz niza navpičnih jaškov, povezanih z vodoravnimi predori, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo z vodo naseljem in za namakanje v vročih, sušnih in delno sušnih podnebjih.

Novo!!: Velika horda in Kanat · Poglej več »

Kaspijsko jezero

Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.

Novo!!: Velika horda in Kaspijsko jezero · Poglej več »

Kazan

Kazan (Kazánj,, Qazan) je glavno mesto ruske avtonomne republike Tatarstana.

Novo!!: Velika horda in Kazan · Poglej več »

Kazanski kanat

Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.

Novo!!: Velika horda in Kazanski kanat · Poglej več »

Kazimir IV. Poljski

Kazimir IV.

Novo!!: Velika horda in Kazimir IV. Poljski · Poglej več »

Kijev

Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.

Novo!!: Velika horda in Kijev · Poglej več »

Krimski kanat

Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.

Novo!!: Velika horda in Krimski kanat · Poglej več »

Mahmud Bin Kučuk

Mahmud Bin Kučuk ali Mahmud Astrahani (urdujsko, perzijsko in arabsko محمود بن کوچک) je bil eden od sinov Kučuk Mohameda, kana Zlate horde, in ustanovitelj Astrahanskega kanata v 1460.

Novo!!: Velika horda in Mahmud Bin Kučuk · Poglej več »

Mengli I. Geraj

Mengli I. Geraj (krimsko tatarsko I Meñli Geray, ۱منكلى كراى, turško ‎ I. Mengli Giray, rusko Менгли I Герай, Mengli I Geraj, ukrajinsko Менґлі I Ґерай, Mengli I Geraj) je bil leta 1466, 1469–1475 in 1478–1515 kan Krimskega kanata, * 1445, † 17.

Novo!!: Velika horda in Mengli I. Geraj · Poglej več »

Mongoli

Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.

Novo!!: Velika horda in Mongoli · Poglej več »

Moskovska velika kneževina

''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.

Novo!!: Velika horda in Moskovska velika kneževina · Poglej več »

Murtaza

Murtaza (perzijsko مرتضی, Morteza) je bil eden od zadnjih kanov Zlate horde, * ni znano, † 1491.

Novo!!: Velika horda in Murtaza · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Novo!!: Velika horda in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Sajid Ahmed I.

Sajid Ahmed I. (tatarsko Səyetəxmət, Сәетәхмәт) je bil od leta 1427 ali 1433 do 1455 kan Velike horde, * 15. stoletje, Velika litovska kneževina, † 1455, Kaunas, Velika litovska kneževina.

Novo!!: Velika horda in Sajid Ahmed I. · Poglej več »

Saraj (mesto)

Zlata horda leta 1389; z zvezdico je označen Novi Saraj Saraj je naziv dveh mest, ki sta bili zaporedoma prestolnici Zlate horde, mongolskega kraljestva, ki je v 13.

Novo!!: Velika horda in Saraj (mesto) · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Novo!!: Velika horda in Srednji vek · Poglej več »

Tatarščina

Tatarščina (tatarsko татар теле, tatar tele, татарча, tatarča) je turški jezik, ki ga govorijo Tatari predvsem v Tatarstanu (evropska Rusija) in Sibiriji.

Novo!!: Velika horda in Tatarščina · Poglej več »

Tatari

Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.

Novo!!: Velika horda in Tatari · Poglej več »

Ural (reka)

Ural (baškirsko Яйыҡ – Yayıq) je reka na skrajnem vzhodu Evrope, ki izvira na jugu Uralskega gorovja in teče prek ozemlja Rusije ter Kazahstana do izliva v Kaspijsko jezero.

Novo!!: Velika horda in Ural (reka) · Poglej več »

Velika litovska kneževina

Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).

Novo!!: Velika horda in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Vilna

Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo). Je sedež litovske vlade in drugih vrhovnih organov oblasti Litve, Univerze ter okrožja Vilna. Znana je po arhitekturi v svojem Starem mestu, ki je bila leta 1994 vpisana n seznam Unescove svetovne dediščine. Pred drugo svetovno vojno je bila Vilna eno največjih judovskih središč v Evropi. Judovski vpliv je povzročil, da so mesto leta 1812 opisovali kot 'Litovski Jeruzalem', Napoleon pa ga je imenoval 'Severni Jeruzalem'. Leta 2009 je bila Vilna evropska prestolnica kulture, skupaj z avstrijskim mestom Linz.

Novo!!: Velika horda in Vilna · Poglej več »

Zlata horda

Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.

Novo!!: Velika horda in Zlata horda · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »