Hitreje kot brskalnik!
52 odnosi: Aleksandrija, Almagest, Aristil, Astronom, Deklinacija, Devica (ozvezdje), Ekliptika, Enakonočje, Evklid, Filozofija, Grki, Hiparh, Hitrost, Kidinu, Kilometer, Kotna stopinja, Krater (razločitev), Krog, Latituda, Lega, Leto, Longituda, Luna, Meritev, Merkur, Nebesni ekvator, Okultacija, Planet, Pomladišče, Precesija, Precesija enakonočij, Ptolemaj, Razdalja, Seznam starogrških astronomov, Seznam starogrških filozofov, Sonce, Točka, Venera, Zvezda, Zvezdni katalog, 129 pr. n. št., 240 pr. n. št., 260 pr. n. št., 265 pr. n. št., 270 pr. n. št., 272 pr. n. št., 275 pr. n. št., 280 pr. n. št., 300 pr. n. št., 320 pr. n. št., ..., 365 pr. n. št., 60 (število). Razširi indeks (2 več) »
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Novo!!: Timoharis in Aleksandrija · Poglej več »
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.
Novo!!: Timoharis in Almagest · Poglej več »
Aristil
Aristil (tudi Aristilos), starogrški astronom in filozof, * okoli 300 pr. n. št., verjetno otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št.
Novo!!: Timoharis in Aristil · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: Timoharis in Astronom · Poglej več »
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Novo!!: Timoharis in Deklinacija · Poglej več »
Devica (ozvezdje)
Devica (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in drugo največje od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Novo!!: Timoharis in Devica (ozvezdje) · Poglej več »
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Novo!!: Timoharis in Ekliptika · Poglej več »
Enakonočje
Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.
Novo!!: Timoharis in Enakonočje · Poglej več »
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Novo!!: Timoharis in Evklid · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Timoharis in Filozofija · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Timoharis in Grki · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Timoharis in Hiparh · Poglej več »
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Timoharis in Hitrost · Poglej več »
Kidinu
Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.
Novo!!: Timoharis in Kidinu · Poglej več »
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Novo!!: Timoharis in Kilometer · Poglej več »
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Novo!!: Timoharis in Kotna stopinja · Poglej več »
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Novo!!: Timoharis in Krater (razločitev) · Poglej več »
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.
Novo!!: Timoharis in Krog · Poglej več »
Latituda
Ekliptični koordinatni sistem (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Latituda ali ekliptična širina (oznaka β) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v ekliptičnem koordinatnem sistemu.
Novo!!: Timoharis in Latituda · Poglej več »
Lega
Léga ima več pomenov.
Novo!!: Timoharis in Lega · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: Timoharis in Leto · Poglej več »
Longituda
Ekliptični koordinatni sistem (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Longituda ali ekliptična dolžina (oznaka λ) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v ekliptičnem koordinatnem sistemu.
Novo!!: Timoharis in Longituda · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Timoharis in Luna · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Timoharis in Meritev · Poglej več »
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Novo!!: Timoharis in Merkur · Poglej več »
Nebesni ekvator
Nebesni ekvator (označen rdeče) Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje.
Novo!!: Timoharis in Nebesni ekvator · Poglej več »
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.
Novo!!: Timoharis in Okultacija · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Timoharis in Planet · Poglej več »
Pomladišče
Definicija pomladišča (smer proti pomladišču je označena rdeče) Pomladišče (tudi pomladna točka, oznaka γ) je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator.
Novo!!: Timoharis in Pomladišče · Poglej več »
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Novo!!: Timoharis in Precesija · Poglej več »
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Novo!!: Timoharis in Precesija enakonočij · Poglej več »
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Novo!!: Timoharis in Ptolemaj · Poglej več »
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Novo!!: Timoharis in Razdalja · Poglej več »
Seznam starogrških astronomov
Seznam starogrških astronomov.
Novo!!: Timoharis in Seznam starogrških astronomov · Poglej več »
Seznam starogrških filozofov
Seznam starogrških filozofov.
Novo!!: Timoharis in Seznam starogrških filozofov · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Timoharis in Sonce · Poglej več »
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Novo!!: Timoharis in Točka · Poglej več »
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Timoharis in Venera · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: Timoharis in Zvezda · Poglej več »
Zvezdni katalog
1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.
Novo!!: Timoharis in Zvezdni katalog · Poglej več »
129 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Timoharis in 129 pr. n. št. · Poglej več »
240 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. - 240. pr. n. št. - 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. 210. pr. n. št. 200. pr. n. št. 190. pr. n. št. Leta: 245 pr. n. št. 244 pr. n. št. 243 pr. n. št. 242 pr. n. št. 241 pr. n. št. - 240 pr.
Novo!!: Timoharis in 240 pr. n. št. · Poglej več »
260 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. 270. pr. n. št. - 260. pr. n. št. - 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. 210. pr. n. št. Leta: 265 pr. n. št. 264 pr. n. št. 263 pr. n. št. 262 pr. n. št. 261 pr. n. št. - 260 pr.
Novo!!: Timoharis in 260 pr. n. št. · Poglej več »
265 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Timoharis in 265 pr. n. št. · Poglej več »
270 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. - 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. Leta: 275 pr. n. št. 274 pr. n. št. 273 pr. n. št. 272 pr. n. št. 271 pr. n. št. - 270 pr.
Novo!!: Timoharis in 270 pr. n. št. · Poglej več »
272 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. - 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. Leta: 277 pr. n. št. 276 pr. n. št. 275 pr. n. št. 274 pr. n. št. 273 pr. n. št. - 272 pr.
Novo!!: Timoharis in 272 pr. n. št. · Poglej več »
275 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. - 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. Leta: 280 pr. n. št. 279 pr. n. št. 278 pr. n. št. 277 pr. n. št. 276 pr. n. št. - 275 pr.
Novo!!: Timoharis in 275 pr. n. št. · Poglej več »
280 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. - 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. Leta: 285 pr. n. št. 284 pr. n. št. 283 pr. n. št. 282 pr. n. št. 281 pr. n. št. - 280 pr.
Novo!!: Timoharis in 280 pr. n. št. · Poglej več »
300 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. - 300. pr. n. št. - 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. Leta: 305 pr. n. št. 304 pr. n. št. 303 pr. n. št. 302 pr. n. št. 301 pr. n. št. - 300 pr.
Novo!!: Timoharis in 300 pr. n. št. · Poglej več »
320 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Timoharis in 320 pr. n. št. · Poglej več »
365 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. - 360. pr. n. št. - 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. Leta: 370 pr. n. št. 369 pr. n. št. 368 pr. n. št. 367 pr. n. št. 366 pr. n. št. - 365 pr.
Novo!!: Timoharis in 365 pr. n. št. · Poglej več »
60 (število)
60 (šéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 60.
Novo!!: Timoharis in 60 (število) · Poglej več »
