Hitreje kot brskalnik!
71 odnosi: Agora, Art nouveau, Atena, Beneški trg, Rim, Benito Mussolini, Berlin, Brandenburška vrata, Bukolika, Carlo Azeglio Ciampi, Druga svetovna vojna, Eneida, Fašizem, Forum, Francoska revolucija, Friz, Georgika, Giuseppe Garibaldi, Grški križ, Helenistična umetnost, Hrvaška, Italija, Italijanske dežele, Jadransko morje, Kapitel, Kapitolski grič, Kolonada, Korintski slog, Kvadriga, Liberalizem, London, Martin iz Toursa, Mirovna pogodba z Italijo (1947), Mozaik, Napoleonske vojne, Nova Gorica, Oglej, Palača Garnier, Palestrina, Pariz, Pediment, Pergamonski oltar, Portik, Preddverje, Propileje, Prva svetovna vojna, Pulj, Rapalska pogodba, Reka, Hrvaška, Relief (umetnost), Revolucije leta 1848, ..., Rim, Rimski forum, Roma (mitologija), Savojci, Slovenija, Spomenik, Steber, Stilobat, Sveta Barbara, Sveta Marija, Sveti Boštjan, Sveti Jurij, Tempelj Kastorja in Poluksa, Tirensko morje, Tit Livij, Trentino - Zgornje Poadižje, Triptih, Trofeja orožja, Vergilij, Zadar, Združitev Italije. Razširi indeks (21 več) »
Agora
Agora v Efezu Agora (grško: ἀγορά, iz glagola ἀγείρω.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Agora · Poglej več »
Art nouveau
Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Art nouveau · Poglej več »
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Atena · Poglej več »
Beneški trg, Rim
Beneški trg (italijansko Piazza Venezia) je najpomembnejši trg v Rimu in velja za središče celotnega mestnega dogajanja.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Beneški trg, Rim · Poglej več »
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Benito Mussolini · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Berlin · Poglej več »
Brandenburška vrata
Brandenburška vrata Brandenburška vrata stojijo na vzhodnem delu bivšega razdeljenega Berlina in predstavljajo razpoznaven simbol mesta.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Brandenburška vrata · Poglej več »
Bukolika
Bukolika (Bucolica – bukolične pesmi), pozneje imenovane tudi z grškim izrazom Eclogae, so zbirka desetih pastirskih pesmi, ki jih je okoli leta 37 pr. n. št. napisal rimski pesnik Vergilij.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Bukolika · Poglej več »
Carlo Azeglio Ciampi
Carlo Azeglio Ciampi, italijanski književnik, častnik, pravnik, politik in bankir, * 9. december 1920, Livorno, † 16. september 2016, Rim.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Carlo Azeglio Ciampi · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Eneida
Eneida je ep rimskega pesnika Vergila, ki ga je napisal med letoma 29.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Eneida · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Fašizem · Poglej več »
Forum
Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Forum · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Francoska revolucija · Poglej več »
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Friz · Poglej več »
Georgika
Georgika (lat. Georgica) so drugo delo pesnika Vergilija.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Georgika · Poglej več »
Giuseppe Garibaldi
Giuseppe Garibaldi, italijanski revolucionar, politik in vojskovodja, * 4. julij 1807, Nica, Prvo Francosko cesarstvo, † 2. junij 1882, Caprera, Kraljevina Italija.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Giuseppe Garibaldi · Poglej več »
Grški križ
Tloris enakokrakega grškega križa (križ v kvadratu) ali križnokupolna cerkev je bil prevladujoča arhitekturna oblika bizantinskih cerkva srednjega in poznega obdobja.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Grški križ · Poglej več »
Helenistična umetnost
Helenistična umetnost je umetnost obdobja v klasični antiki, ki se je začela s smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Helenistična umetnost · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Hrvaška · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Italija · Poglej več »
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Italijanske dežele · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Jadransko morje · Poglej več »
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Kapitel · Poglej več »
Kapitolski grič
Kapitolski grič ali Kapitol (latinskoː mons Capitolinus, italijanskoː Monte Capitolino), natančnejeː »Campidoglio«, je eden od sedmih rimskih gričev, kjer je bilo ustanovljeno zgodovinsko mesto Rim.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Kapitolski grič · Poglej več »
Kolonada
Kolonada (francosko: colonnade.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Kolonada · Poglej več »
Korintski slog
Stebri korintskega sloga na Jupitrovem templju v Atenah Korintski slog ali korintski red je eden od slogov v klasični grški arhitekturi z značilnimi stebri s 24 kanelurami in bazo kot jonski, ki ji je dodana kvadratna plošča plinta s kapitelom, oblikovanim kot košara s stiliziranimi listi akanta.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Korintski slog · Poglej več »
Kvadriga
Kip kvadrige iz Braunschweiga Kvadriga je bil v Antiki voz, ki ga vlečejo štirje vzporedno vpreženi konji.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Kvadriga · Poglej več »
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Liberalizem · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in London · Poglej več »
Martin iz Toursa
Martin iz Toursa ali sveti Martin je rimski škof in svetnik, * 316, Panonija, današnja Madžarska, † 8. november 397, Candes, današnja Francija.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Martin iz Toursa · Poglej več »
Mirovna pogodba z Italijo (1947)
Slobodno tržaško ozemlje Mirovna pogodba z Italijo je pogodba, podpisana 10. februarja 1947 v Parizu med Italijo in zmagovalcem v drugi svetovni vojni, zavezniškimi silami, s katero so formalno prenehale sovražnosti.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Mirovna pogodba z Italijo (1947) · Poglej več »
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Mozaik · Poglej več »
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Napoleonske vojne · Poglej več »
Nova Gorica
Nova Gorica je mlado, z okoli 13.000 prebivalci (2022) trinajsto največje mesto v Sloveniji in regionalno središče Goriške statistične regije oziroma severne Primorske.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Nova Gorica · Poglej več »
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Oglej · Poglej več »
Palača Garnier
Palača Garnier, zadaj z odrsko stavbo in upravnim traktom Palača Garnier, znana tudi kot Opéra Garnier, je (poleg Opéra Bastille) ena od dveh pariških opernih hiš, ki sta podrejeni državni ustanovi Opéra National de Paris.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Palača Garnier · Poglej več »
Palestrina
Palestrina (starodavna Praeneste; starogrško: Πραίνεστος) je starodavno mesto in občina v Laciju, približno 35 km vzhodno od Rima, kjer živi okoli 18.000 prebivalcev.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Palestrina · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Pariz · Poglej več »
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Pediment · Poglej več »
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Pergamonski oltar · Poglej več »
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Portik · Poglej več »
Preddverje
Preddverje sodobne zgradbe Preddverje, tudi vestibul, je predsoba ali majhna avla, ki vodi v večji prostor.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Preddverje · Poglej več »
Propileje
Stopnišče proti propilejam Zunanjost propilej Propileje (grško: Προπύλαια, lat. propylon 'pred vrati') so vsak slavnostni vhod, ki temelji na izvirnih propilejah in se je uporabljal kot vhod na Akropolo v Atenah.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Propileje · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Pulj · Poglej več »
Rapalska pogodba
Rapalska mejaOzemlje današnje Republike Slovenije leta 1920: svetlo rožnata - Italija, rožnata - Kraljevina SHS, zelena - Prekmurje, dodeljeno Kraljevini SHS leta 1919 Rapalska pogodba je bila mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Rapalska pogodba · Poglej več »
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Reka, Hrvaška · Poglej več »
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Relief (umetnost) · Poglej več »
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Revolucije leta 1848 · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Rim · Poglej več »
Rimski forum
Rimski forum, znan tudi po latinskem imenu Forum Romanum (italijansko: Foro Romano), je pravokotni forum (trg), obdan z razvalinami več pomembnih starih vladnih zgradb v središču mesta Rim, Italija.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Rimski forum · Poglej več »
Roma (mitologija)
V starodavni rimski veri je bila Roma žensko božanstvo, ki je poosebljalo mesto Rim in širše rimsko državo.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Roma (mitologija) · Poglej več »
Savojci
Savojci so pripadniki dinastije Savoia, ki je ena od najstarejših kraljevskih družin v Evropi, saj segajo začetki njene zgodovine v leto 1003.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Savojci · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Slovenija · Poglej več »
Spomenik
''Pokopališče Recoleta'' (špansko ''Cementerio de la Recoleta'') v soseski Recoleta v Buenos Airesu v Argentini. Primer spomenika: Tadž Mahal, Agra, Indija Spomenik ali bolj natančno javni spomenik je objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali ter postavili na javno dostopno mesto prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge simbolične funkcije.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Spomenik · Poglej več »
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Steber · Poglej več »
Stilobat
V klasični grški arhitekturi je stilobat (grško: στυλοβάτης) zgornja stopnja krepisa, stopničaste ploščadi, na kateri stojijo kolonade tempeljskih stebrov.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Stilobat · Poglej več »
Sveta Barbara
Sveta Barbara, krščanska mučenka in svetnica, * 3. stoletje, Nikomedija, † 4. december 306, Nikomedija.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Sveta Barbara · Poglej več »
Sveta Marija
Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št. in 15 pr. n. št. (?), Nazaret (?), Galileja; † (?).
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Sveta Marija · Poglej več »
Sveti Boštjan
Sveti Boštjan, v drugih jezikih sveti Sebastjan, rimski vojak, krščanski svetnik in mučenec, * 256, Milano ali Narbonne, † 20. januar 288, Rim.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Sveti Boštjan · Poglej več »
Sveti Jurij
Sveti Jurij, rimski vojak, mučenec in svetnik, * med 275/280, † 23. april 303.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Sveti Jurij · Poglej več »
Tempelj Kastorja in Poluksa
Tempelj Kastorja in Poluksa (italijansko tempio dei Dioscuri) je antični tempelj v Rimskem forumu v Rimu, v osrednji Italiji.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Tempelj Kastorja in Poluksa · Poglej več »
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Tirensko morje · Poglej več »
Tit Livij
Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Tit Livij · Poglej več »
Trentino - Zgornje Poadižje
Trentinsko - Zgornje Poadižje v dvojezičnem italijansko-nemškem izvirniku Trentino-Alto Adige/Südtirol, v ladinščini Trentin-Südtirol, je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom oz.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Trentino - Zgornje Poadižje · Poglej več »
Triptih
Triptih (iz grškega pridevnika τρίπτυχον 'tri-kratno', iz tri 'tri' in ptysso 'prepogniti" ali ptyx 'pregib') je umetniško delo (običajno tabelno slikarstvo), ki je razdeljeno na tri dele, oziroma izdelano na treh ploščah, ki so s tečaji spojene skupaj, da se lahko zložijo (zaprejo ali odprejo).
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Triptih · Poglej več »
Trofeja orožja
Trofeja orožja v umetnosti in arhitekturi je pravi ali upodobljen umetniško sestavljen prikaz orožja in druge vojaške opreme, pogosto ujete od poraženega sovražnika, kot okras, namenjen zmagovitemu razkazovanju ali kot vojaška predstava moč monarha.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Trofeja orožja · Poglej več »
Vergilij
Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Vergilij · Poglej več »
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Zadar · Poglej več »
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Novo!!: Spomenik Viktorja Emanuela II. in Združitev Italije · Poglej več »
