Hitreje kot brskalnik!
23 odnosi: Aljažev stolp, Film, Fotografija, Gora, Gornjesavski muzej Jesenice, Knjižnica, Kustos, Mojstrana, Muzej, Občina Kranjska Gora, Planinska zveza Slovenije, Planinski vestnik, Planinsko društvo, Prva svetovna vojna, Razglednica, Raziskovalec, Razstava, Seznam muzejev v Sloveniji, Slovenci, Triglav, Triglavski narodni park, 2010, 7. avgust.
Aljažev stolp
Aljažev stolp je najvišje ležeče gorsko zavetišče v Sloveniji, na vrhu Triglava (2864 metrov), kjer so ga postavili leta 1895.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Aljažev stolp · Poglej več »
Film
9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Film · Poglej več »
Fotografija
Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Fotografija · Poglej več »
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Gora · Poglej več »
Gornjesavski muzej Jesenice
Gornjesavski muzej Jesenice je muzej, ki se nahaja na Jesenicah in katerega sta leta 2004 ustanovili Občina Jesenice in Občina Kranjska Gora.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Gornjesavski muzej Jesenice · Poglej več »
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Knjižnica · Poglej več »
Kustos
Kustos (lat. custos; čuvaj, varuh, stražar) je upravnik muzeja ali umetniškega razstavnega prostora oziroma znanstveni delavec v takih ustanovah.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Kustos · Poglej več »
Mojstrana
Mojstrana je gručasto naselje s skoraj 1.100 prebivalci v Občini Kranjska Gora v Zgornjesavski dolini pod cesto Jesenice - Kranjska Gora, na prodnem vršaju ob sotočju reke Save Dolinke in potoka Bistrice.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Mojstrana · Poglej več »
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Muzej · Poglej več »
Občina Kranjska Gora
Občina Kranjska Gora je ena od občin v Republiki Sloveniji s 5.225 prebivalci (2020).
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Občina Kranjska Gora · Poglej več »
Planinska zveza Slovenije
Logotip Planinske zveze Slovenije Planinska zveza Slovenije je prostovoljna zveza društev, ki zagotavlja pogoje za planinstvo v Sloveniji in mednarodnem prostoru.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Planinska zveza Slovenije · Poglej več »
Planinski vestnik
Planinski vestnik (okrajšano PV) velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še vedno izhaja.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Planinski vestnik · Poglej več »
Planinsko društvo
Planinsko društvo (kratica PD) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje planincev, ki se združujejo zaradi določenih skupnih interesov določenih v plavilih in v skladu z zakonom o društvih.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Planinsko društvo · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Razglednica
Aljaževega stolpa iz leta 1925 Razglednica –e (ž) je kartonček s sliko na eni strani za krajša sporočila po pošti.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Razglednica · Poglej več »
Raziskovalec
Kategorija:Predlogi za brisanje Raziskoválec je znanstvenik, ki raziskuje nova celinska ali morska področja.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Raziskovalec · Poglej več »
Razstava
Razstava je prireditev, na kateri so umetniški ali drugi predmeti postavljeni na ogled obiskovalcem.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Razstava · Poglej več »
Seznam muzejev v Sloveniji
Seznam muzejev v Sloveniji obsega slovenske muzeje, galerije in muzejske zbirke, ki so dostopne javnosti.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Seznam muzejev v Sloveniji · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Slovenci · Poglej več »
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Triglav · Poglej več »
Triglavski narodni park
Tríglavski národni párk (kratica TNP), je z zakonom zaščiteno varovano območje narave oz.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in Triglavski narodni park · Poglej več »
2010
2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in 2010 · Poglej več »
7. avgust
7.
Novo!!: Slovenski planinski muzej in 7. avgust · Poglej več »
