Hitreje kot brskalnik!
49 odnosi: Anton Lavrin (skladatelj), Avstro-Ogrska, Škocjan, Škocjan, Žužemberk, Celje, Danilo Švara, Dramatika, Dramaturg, Druga svetovna vojna, Emil Adamič, Ero z onega sveta, Gioconda (opera), Hrvaščina, Hrvaška, Hrvati, Jakov Gotovac, Komedija, Krško, Libreto, Ljubezenski napoj (opera), Ljubljana, Ljubljanska opera, Maribor, Nemščina, Osip Šest, Pesnica, Pisatelj, Pravljica, Prevajalec, Prva svetovna vojna, Radeče, Režiser, Seznam slovenskih pesnikov, Seznam slovenskih pisateljev, Seznam slovenskih prevajalcev, Seznam slovenskih režiserjev, Simon Gregorčič, Slovenci, Slovensko stalno gledališče, Trst, Sokol (društvo), Tosca (opera), Trst, Veronika Deseniška (opera), Zagreb, Zora Košuta, 1906, 1974, 27. april, 6. september.
Anton Lavrin (skladatelj)
Anton Lavrin, slovenski skladatelj in glasbeni pedagog * 1. maj 1908, Vinji Vrh pri Semiču, † 23. september 1965, Novo mesto.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Anton Lavrin (skladatelj) · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Škocjan, Škocjan
Škocjan je naselje v Občini Škocjan Območje današnjega Škocjana je bilo poseljeno že v prazgodovini kar nakazujejo arheološke najdbe.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Škocjan, Škocjan · Poglej več »
Žužemberk
Žužemberk je osrednje naselje Suhe krajine z okoli 1100 prebivalci in je sedež istoimenske občine.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Žužemberk · Poglej več »
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Celje · Poglej več »
Danilo Švara
Dr.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Danilo Švara · Poglej več »
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Dramatika · Poglej več »
Dramaturg
Dramaturg (grško δραματoυρoς dramatourgos, iz drama /dejanje/ in ergein /delati/), je bil prvotno pisec dramskih del, sedaj pa je umetniški svetovalec gledališkega vodstva ali televizijskega uredništva, ki sestavlja programski načrt, sodeluje z dramskimi pisatelji, prireja ali pa popravlja igre za prikazovanje v gledališču ali televiziji.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Dramaturg · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Emil Adamič
Emil Adamič, slovenski skladatelj, dirigent, publicist in kritik, * 25. december 1877, Dobrova pri Ljubljani, † 6. december 1936, Ljubljana.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Emil Adamič · Poglej več »
Ero z onega sveta
Ero z onega sveta (hrv. Ero s onoga svijeta) je komična opera v treh dejanjih Jakova Gotovca.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Ero z onega sveta · Poglej več »
Gioconda (opera)
Gioconda (ital. La Gioconda) je opera v štirih dejanjih (petih slikah) italijanskega skladatelja Amilcara Ponchiellija.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Gioconda (opera) · Poglej več »
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Hrvaščina · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Hrvaška · Poglej več »
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Hrvati · Poglej več »
Jakov Gotovac
Jakov Gotovac, hrvaški skladatelj in dirigent, * 11. oktober 1895, Split, Dalmacija, † 16. oktober 1982, Zagreb.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Jakov Gotovac · Poglej več »
Komedija
Komédija ali veseloígra (grško kōmōdía.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Komedija · Poglej več »
Krško
Krško (Gurkfeld) je mesto s 7.500 prebivalci in središče Mestne občine Krško v vzhodnem delu Slovenije, največje v Posavju, tik pred Brežicami, s katerimi si deli večino regionalnih funkcij.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Krško · Poglej več »
Libreto
Libreto je besedilo odrskega (opera, opereta) ali vokalno inštrumentalnega dela (oratorij, kantata).
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Libreto · Poglej več »
Ljubezenski napoj (opera)
Ljubezenski napoj (tudi Kapljice za ljubezen) (ital. L'elisir d'amore) je komična opera v dveh dejanjih (štirih slikah) Gaetanna Donizettija.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Ljubezenski napoj (opera) · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Ljubljana · Poglej več »
Ljubljanska opera
Ljubljanska opera je operna hiša, ki stoji ob križišču Župančičeve ulice in Cankarjeve ceste v Ljubljani.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Ljubljanska opera · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Maribor · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Nemščina · Poglej več »
Osip Šest
Osip Šest, slovenski gledališki režiser, igralec, pedagog in publicist, * 23. julij 1893, Metlika, † 22. maj 1962, Golnik.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Osip Šest · Poglej več »
Pesnica
Pesnica je lahko.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Pesnica · Poglej več »
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Pisatelj · Poglej več »
Pravljica
Ilustrirana naslovnica prve knjige Grimmovih pravljic (druga izdaja iz leta 1819) Pravljica je ena izmed domišljijskih pripovednih zvrsti ljudskega slovstva, ki s svojimi zapleti in razpleti pogosto odseva življenje in mišljenje ljudi tako danes kot v davni preteklosti.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Pravljica · Poglej več »
Prevajalec
Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Prevajalec · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Radeče
Radeče (RatschachLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 88–89.) so mesto v Posavju z 2000 prebivalci in središče občine Radeče, ob izlivu potoka Sopota v reko Savo; med Zidanim mostom in Sevnico.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Radeče · Poglej več »
Režiser
Režiser je oseba, ki odgovarja za umetniško podobo in nadzira tehnološko izdelavo filma ali uprizoritev gledališkega dela.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Režiser · Poglej več »
Seznam slovenskih pesnikov
Seznam slovenskih pesnikov in pesnic.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Seznam slovenskih pesnikov · Poglej več »
Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Seznam slovenskih pisateljev · Poglej več »
Seznam slovenskih prevajalcev
Seznam slovenskih prevajalcev.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Seznam slovenskih prevajalcev · Poglej več »
Seznam slovenskih režiserjev
Seznam slovenskih režiserjev in režiserk (gledaliških, radijskih in/ali filmskih).
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Seznam slovenskih režiserjev · Poglej več »
Simon Gregorčič
Simon Gregorčič, slovenski pesnik in duhovnik, * 15. oktober 1844, Vrsno, † 24. november 1906, Gorica.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Simon Gregorčič · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Slovenci · Poglej več »
Slovensko stalno gledališče, Trst
Uprizoritev drame '' Tartuffe'' leta 1950 Slovensko stalno gledališče (kratica SSG) je dramsko gledališče zamejskih Slovencev v Trstu, ki se je rodilo iz pepela Slovenskega gledališča.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Slovensko stalno gledališče, Trst · Poglej več »
Sokol (društvo)
Prva javna telovadba slovenskega društva Sokol leta 1908 Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem, ki je s polnim nazivom Gimnastično društvo Južni sokol nastalo po zgledu češkega Sokola.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Sokol (društvo) · Poglej več »
Tosca (opera)
Naslovnica Tosca je opera v treh dejanjih Giacoma Puccinija.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Tosca (opera) · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Trst · Poglej več »
Veronika Deseniška (opera)
Veronika Deseniška je opera v štirih dejanjih slovenskega skladatelja Danila Švare.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Veronika Deseniška (opera) · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Zagreb · Poglej več »
Zora Košuta
Zora Košuta, slovenska gledališka igralka, pisateljica, režiserka in kulturna organizatorka, * 26. marec 1909, Trst, † 9. februar 1968, Ljubljana.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in Zora Košuta · Poglej več »
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in 1906 · Poglej več »
1974
1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in 1974 · Poglej več »
27. april
27.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in 27. april · Poglej več »
6. september
6.
Novo!!: Ruža Lucija Petelin in 6. september · Poglej več »
