Hitreje kot brskalnik!
30 odnosi: Američani, Daimler-Motoren-Gesellschaft, Dario Resta, Dirkač, Dirke za velike nagrade, Fiat, Indianapolis 500, Indianapolis 500 1911, Indianapolis 500 1915, Indianapolis 500 1925, Italija, Italijani, Kalifornija, Kopenski hitrostni rekord, Mercedes-Benz, Najboljši štartni položaj, Pete DePaolo, Prva svetovna vojna, Tommy Milton, Vauxhall, Velika nagrada Italije 1921, Velika nagrada ZDA, Velika nagrada ZDA 1908, Velika nagrada ZDA 1912, Velika nagrada ZDA 1914, Združene države Amerike, 1884, 1956, 23. januar, 31. marec.
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Novo!!: Ralph DePalma in Američani · Poglej več »
Daimler-Motoren-Gesellschaft
Avtomobil tovarne iz leta 1906 Daimler-Motoren-Gesellschaft je nekdanja nemška tovarna motorjev in avtomobilov, ustanovila sta jo Gottlieb Daimler in Wilhelm Maybach leta 1890 v Cannstattu.
Novo!!: Ralph DePalma in Daimler-Motoren-Gesellschaft · Poglej več »
Dario Resta
Dario Resta, italijansko-britanski dirkač, * 17. avgust 1884, Livorno, Toskana, Italija, † 2. september 1924, Weybridge, Surrey, Anglija, Združeno kraljestvo.
Novo!!: Ralph DePalma in Dario Resta · Poglej več »
Dirkač
Dirkač je športnik, ki se ukvarja z dirkanjem.
Novo!!: Ralph DePalma in Dirkač · Poglej več »
Dirke za velike nagrade
Veliki nagradi Francije 1912 v Dieppeju Dirke za velike nagrade imajo korenine v organiziranih avtomobilskih dirkah, ki so se začele v Franciji leta 1894.
Novo!!: Ralph DePalma in Dirke za velike nagrade · Poglej več »
Fiat
Fiat S.p.A je italijansko avtomobilsko podjetje in avtomobilska korporacija, v katero so sedaj vključena nekoč neodvisna podjetja Abarth, Alfa Romeo, Ferrari, Iveco, Lancia in Maserati.
Novo!!: Ralph DePalma in Fiat · Poglej več »
Indianapolis 500
Indianapolis Indianapolis 500 je tradicionalna vsakoletna ameriška dirka na ovalnem dirkališču Indianapolis Motor Speedway, ki je med sezonama in štela za prvenstvo Formule 1, kljub temu pa se je je udeleževalo le malo dirkačev iz Evrope.
Novo!!: Ralph DePalma in Indianapolis 500 · Poglej več »
Indianapolis 500 1911
Indianapolis 500 1911 je bila prva dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis.
Novo!!: Ralph DePalma in Indianapolis 500 1911 · Poglej več »
Indianapolis 500 1915
Indianapolis 500 1915 je bila peta dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis.
Novo!!: Ralph DePalma in Indianapolis 500 1915 · Poglej več »
Indianapolis 500 1925
Indianapolis 500 1925 je bila trinajsta dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis in prva dirka Svetovnega konstruktorskega prvenstva v sezoni 1925.
Novo!!: Ralph DePalma in Indianapolis 500 1925 · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Ralph DePalma in Italija · Poglej več »
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Novo!!: Ralph DePalma in Italijani · Poglej več »
Kalifornija
Kalifórnija (angleško in špansko California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.
Novo!!: Ralph DePalma in Kalifornija · Poglej več »
Kopenski hitrostni rekord
Daytona Kopenski hitrostni rekord je najhitrejša hitrost, ki jo katerokoli vozilo na kolesih lahko doseže na tleh, v nasprotju z vodnim, zračnim ali na tirih.
Novo!!: Ralph DePalma in Kopenski hitrostni rekord · Poglej več »
Mercedes-Benz
Znak podjetja Mercedesov tovornjak iz leta 1932 Mestni avtobus MB Citaro G Mercedes-Benz (skrajšano Mercedes ali Benz) je nemški proizvajalec avtomobilov, avtobusov in tovornjakov, v lasti pa ga ima podjetje Daimler AG.
Novo!!: Ralph DePalma in Mercedes-Benz · Poglej več »
Najboljši štartni položaj
Najboljši štartni položaj (pole position) je v motošportu prvo štartno mesto.
Novo!!: Ralph DePalma in Najboljši štartni položaj · Poglej več »
Pete DePaolo
Peter »Pete« DePaolo (tudi De Paolo ali de Paolo), ameriški dirkač, * 15. april 1898, Roseland, New Jersey, ZDA, † 26. november 1980, ZDA.
Novo!!: Ralph DePalma in Pete DePaolo · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Ralph DePalma in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Tommy Milton
Tommy Milton, ameriški dirkač, * 14. november 1893, Saint Paul, Minnesota, ZDA, † 10. julij 1962, Mount Clemens, Michigan, ZDA.
Novo!!: Ralph DePalma in Tommy Milton · Poglej več »
Vauxhall
Vauxhall Motors je angleško avtomobilsko podjetje.
Novo!!: Ralph DePalma in Vauxhall · Poglej več »
Velika nagrada Italije 1921
Velika nagrada Italije 1921 je bila druga in zadnja dirka Grandes Épreuves v sezoni Velikih nagrad 1921.
Novo!!: Ralph DePalma in Velika nagrada Italije 1921 · Poglej več »
Velika nagrada ZDA
Velika nagrada ZDA je dirka Formule 1, ki od leta 1959 s presledki potekala na več dirkališčih, na začetku kot del ameriške dirkaške serije, kasneje pa kot del prvenstva Formule 1.
Novo!!: Ralph DePalma in Velika nagrada ZDA · Poglej več »
Velika nagrada ZDA 1908
Velika nagrada ZDA 1908 je bila dirka za Veliko nagrado, ki je potekala 26. novembra 1908 v ameriškem mestu Savannah, Georgija.
Novo!!: Ralph DePalma in Velika nagrada ZDA 1908 · Poglej več »
Velika nagrada ZDA 1912
Zmagovalec Caleb Bragg in Bob Burman Pogled na štartno vrsto pred dirko Ralpha DePalme Velika nagrada ZDA 1912 (uradno IV American Grand Prize) je tretja in zadnja dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 5. oktobra 1912 v Milwaukeeju.
Novo!!: Ralph DePalma in Velika nagrada ZDA 1912 · Poglej več »
Velika nagrada ZDA 1914
Velika nagrada ZDA 1914 (uradno V American Grand Prize) je druga dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 28. februarja 1914 v Santa Monici.
Novo!!: Ralph DePalma in Velika nagrada ZDA 1914 · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Ralph DePalma in Združene države Amerike · Poglej več »
1884
1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Ralph DePalma in 1884 · Poglej več »
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Ralph DePalma in 1956 · Poglej več »
23. januar
23.
Novo!!: Ralph DePalma in 23. januar · Poglej več »
31. marec
31.
Novo!!: Ralph DePalma in 31. marec · Poglej več »
Preusmerja sem:
Ralph De Palma, Ralph Depalma, Ralph de Palma.
