Hitreje kot brskalnik!
53 odnosi: Afrika, Angleži, Astronom, Astronomija, Astronomska enota, Azija, Bajt, Daljnogled, Dan, Edmond Halley, Ekliptika, Elipsa, Evropa, Ferdinand Avguštin Hallerstein, Francoska akademija znanosti, Janez Krstnik Schoettl, Jeremiah Horrocks, Johannes Kepler, Julijanski koledar, Kilometer, Kroženje, Lega, Leto, Ljubljana, Luna, Meritev, Merkur, Milimeter, Mlaj (Luna), Nedelja, Palec, Paralaksa, Pariz, Peking, Philippe van Lansberge, Pierre Gassendi, Planet, Pojav, Premer, Premica, Refraktor, Sekunda, Sončev mrk, Sonce, Stoletje, Tir, Točnost in natančnost, Univerzalni koordinirani čas, Venera, Zemlja, ..., Zemljepisna dolžina, 2004, 8. junij. Razširi indeks (3 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Novo!!: Prehod Venere in Afrika · Poglej več »
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Prehod Venere in Angleži · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: Prehod Venere in Astronom · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Prehod Venere in Astronomija · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: Prehod Venere in Astronomska enota · Poglej več »
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Novo!!: Prehod Venere in Azija · Poglej več »
Bajt
Bajt (tudi zlog, byte, oktet) je v računalništvu manjša enota za količino podatkov oziroma velikost pomnilnika.
Novo!!: Prehod Venere in Bajt · Poglej več »
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Novo!!: Prehod Venere in Daljnogled · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: Prehod Venere in Dan · Poglej več »
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Novo!!: Prehod Venere in Edmond Halley · Poglej več »
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Novo!!: Prehod Venere in Ekliptika · Poglej več »
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Novo!!: Prehod Venere in Elipsa · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Prehod Venere in Evropa · Poglej več »
Ferdinand Avguštin Hallerstein
Ferdinand Avguštin pl.
Novo!!: Prehod Venere in Ferdinand Avguštin Hallerstein · Poglej več »
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Novo!!: Prehod Venere in Francoska akademija znanosti · Poglej več »
Janez Krstnik Schoettl
Janez Krstnik Schoettl (tudi Schöttl), slovenski jezuit, matematik in astronom, * 1724, Steyr, avstrijska Štajerska, † 1777.
Novo!!: Prehod Venere in Janez Krstnik Schoettl · Poglej več »
Jeremiah Horrocks
Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.
Novo!!: Prehod Venere in Jeremiah Horrocks · Poglej več »
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Novo!!: Prehod Venere in Johannes Kepler · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: Prehod Venere in Julijanski koledar · Poglej več »
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Novo!!: Prehod Venere in Kilometer · Poglej več »
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Novo!!: Prehod Venere in Kroženje · Poglej več »
Lega
Léga ima več pomenov.
Novo!!: Prehod Venere in Lega · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: Prehod Venere in Leto · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Prehod Venere in Ljubljana · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Prehod Venere in Luna · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Prehod Venere in Meritev · Poglej več »
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Novo!!: Prehod Venere in Merkur · Poglej več »
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Novo!!: Prehod Venere in Milimeter · Poglej več »
Mlaj (Luna)
Slika Lune posneta ob približno mlaju. Tedaj je obsevana samo od zvezd in Zemlje. V astronomiji je mlaj ali nova luna prva lunina faza, ko imata Luna in Sonce enako ekliptično dolžino.
Novo!!: Prehod Venere in Mlaj (Luna) · Poglej več »
Nedelja
Nedélja je dan v tednu med soboto in ponedeljkom.
Novo!!: Prehod Venere in Nedelja · Poglej več »
Palec
Pálec ali cóla (angleško inch; pogosta oznaka »"«) je ime več enot za dolžino.
Novo!!: Prehod Venere in Palec · Poglej več »
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Novo!!: Prehod Venere in Paralaksa · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Prehod Venere in Pariz · Poglej več »
Peking
Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Prehod Venere in Peking · Poglej več »
Philippe van Lansberge
Philippe van Lansberge, nizozemski astronom, * 25. avgust 1561, Gent (sedaj Belgija), † 8. december 1632, Middelburg, Nizozemska.
Novo!!: Prehod Venere in Philippe van Lansberge · Poglej več »
Pierre Gassendi
Pierre Gassendi, francoski filozof, fizik, matematik in astronom, * 22. januar 1592, Champtercier pri Digneju, Provansa, Francija, † 24. oktober 1655, Pariz.
Novo!!: Prehod Venere in Pierre Gassendi · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Prehod Venere in Planet · Poglej več »
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Novo!!: Prehod Venere in Pojav · Poglej več »
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Novo!!: Prehod Venere in Premer · Poglej več »
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Prehod Venere in Premica · Poglej več »
Refraktor
palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.
Novo!!: Prehod Venere in Refraktor · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: Prehod Venere in Sekunda · Poglej več »
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Novo!!: Prehod Venere in Sončev mrk · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Prehod Venere in Sonce · Poglej več »
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Novo!!: Prehod Venere in Stoletje · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: Prehod Venere in Tir · Poglej več »
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Novo!!: Prehod Venere in Točnost in natančnost · Poglej več »
Univerzalni koordinirani čas
Univerzalni koordinirani čas (po mešanici francoskega izraza temps universel coordonné in angleškega izraza coordinated universal time se zanj uporablja kratica UTC) je mednarodno sprejet standardni čas.
Novo!!: Prehod Venere in Univerzalni koordinirani čas · Poglej več »
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Prehod Venere in Venera · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Prehod Venere in Zemlja · Poglej več »
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Novo!!: Prehod Venere in Zemljepisna dolžina · Poglej več »
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Prehod Venere in 2004 · Poglej več »
8. junij
8.
Novo!!: Prehod Venere in 8. junij · Poglej več »
