Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Pokrajinski muzej Maribor

Index Pokrajinski muzej Maribor

Pokrajinski muzej Maribor je splošni muzej, ki se ukvarja z zbiranjem, varovanjem, ohranjanjem, raziskovanjem, razstavljanjem in populariziranjem premične kulturne dediščine s področja arheologije, etnologije in širše kulturne zgodovine na prostoru širše mariborske regije.

55 odnosi: Album, Antika, Anton Martin Slomšek, Arheologija, Avstro-Ogrska, Štajerska, Bakrena doba, Barok, Bronasta doba, Druga svetovna vojna, Etnologija, Fran Kovačič, Garda, Gotska umetnost, Habsburška monarhija (razločitev), Helebarda, Janko Glazer, Jože Curk, Jožef Straub, Jugoslavija, Kamena doba, Kapela, Keltski jeziki, Kiparstvo, Knjižnica, Kovanec, Lekarna, Litografija, Liturgija, Maribor, Mariborski grad, Matej Sternen, Možnar, Moda, Muzej, Orgle, Orodje, Plemstvo, Poštela, Prapor, Prva svetovna vojna, Rače, Razglednica, Razstava, Renesansa, Secesija, Slikarstvo, Slovenska Bistrica, Sokol (društvo), Srednji vek, ..., Starorimska civilizacija, Umetnost, Uniforma, Ura, Zgodovina. Razširi indeks (5 več) »

Album

Album je lahko.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Album · Poglej več »

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Antika · Poglej več »

Anton Martin Slomšek

Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Anton Martin Slomšek · Poglej več »

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Arheologija · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Štajerska

Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Štajerska · Poglej več »

Bakrena doba

Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin. Sodobni raziskovalci menijo, da je to obdobje podskupina širšega neolitika, prejšnji učenjaki pa so ga opredelili kot prehodno obdobje med neolitikom in bronasto dobo. Velja tudi za prvo fazo od treh v kovinski dobi. Arheološko najdišče Belovode na planini Rudnik v ima najstarejše varno datirane dokaze o taljenju bakra pri visoki temperaturi na svetu iz leta 5000 pr. n. št. (7000 pred sedanjostjo). Prehod iz bakrene dobe v bronasto dobo se je v Evropi zgodil med poznim 5. in poznim 3. tisočletjem pr. n. št. Na antičnem Bližnjem vzhodu je bakrena doba zajemala približno isto obdobje, ki se je začelo v poznem 5. tisočletju pred našim štetjem in je trajalo približno tisočletje, preden je povzročilo zgodnjo bronasto dobo. Kljub temu je študija v reviji Antiquity iz leta 2013 poročala o najdbi pločevinaste bronaste folije iz arheološkega najdišča Pločnik iz l. 4650 pr. n. št., kot tudi 14 drugih artefaktov iz Bolgarije in Srbije iz obdobja pred 4000 pr. n. št., kar je pokazalo, da je bil zgodnji kositrni bron pogostejši, kot se je mislilo prej, in se je neodvisno razvil v Evropi 1500 let pred prvimi zlitinami kositrnega brona na Bližnjem vzhodu.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Bakrena doba · Poglej več »

Barok

''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Barok · Poglej več »

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Bronasta doba · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Etnologija

Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Etnologija · Poglej več »

Fran Kovačič

Fran Kovačič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, filozof, teolog in zgodovinar, * 25. marec 1867, Veržej, † 19. marec 1939, Maribor.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Fran Kovačič · Poglej več »

Garda

Irish Guards v Londonu. Garda (francosko garde) je elitna vojaška enota/formacija, ki je zadolžena za varovanje najpomembnejših državnih osebnosti (predsednik države, predsednik vlade, minister za obrambo, načelnik generalštaba) in pomembnejših državnih stavb.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Garda · Poglej več »

Gotska umetnost

Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Gotska umetnost · Poglej več »

Habsburška monarhija (razločitev)

Izraz habsburška monarhija lahko pomeni.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Habsburška monarhija (razločitev) · Poglej več »

Helebarda

Helebarda predstavlja najbolj izpopolnjeno orožje na drogu, saj je glava orožja sestavljena iz sekire, osti in kavlja.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Helebarda · Poglej več »

Janko Glazer

Janko Glazer (tudi Janko Glaser), slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik, * 21. marec 1893, Ruše, † 2. februar 1975, Ruše.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Janko Glazer · Poglej več »

Jože Curk

Jože Curk, slovenski umetnostni zgodovinar, * 15. junij 1924, Vipava, † 16. november 2017, Ljubljana.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Jože Curk · Poglej več »

Jožef Straub

Jožef Straub, baročni kipar, * 17. marec 1712, Wiesensteig, Nemčija, † 25. marec 1756, Maribor.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Jožef Straub · Poglej več »

Jugoslavija

Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Jugoslavija · Poglej več »

Kamena doba

Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Kamena doba · Poglej več »

Kapela

Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Kapela · Poglej več »

Keltski jeziki

Keltski jeziki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Keltski jeziki · Poglej več »

Kiparstvo

Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Kiparstvo · Poglej več »

Knjižnica

Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Knjižnica · Poglej več »

Kovanec

valut Kovánec (tudi nôvec) je denar v kovinski obliki, izdelan s kovanjem (od tod ime).

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Kovanec · Poglej več »

Lekarna

Slika italijanske lekarne Lekárna (starinsko tudi apotéka) je zdravstvena ustanova, v kateri se opravlja lekarniška dejavnost, torej zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Lekarna · Poglej več »

Litografija

Jurija Pajka iz leta 1836 Litografija ali kamnotisk je grafična tehnika odtisa risbe s kamnite plošče na papir.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Litografija · Poglej več »

Liturgija

Liturgija tudi bogoslužje je krščansko versko obredje v zvezi z zakramenti in prazniki.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Liturgija · Poglej več »

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Maribor · Poglej več »

Mariborski grad

Mariborski grad stoji na severovzhodnem robu starega mestnega jedra Maribora, v njem ima prostore Pokrajinski muzej Maribor.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Mariborski grad · Poglej več »

Matej Sternen

Matej Sternen, slovenski slikar in restavrator, * 20. september 1870, Verd pri Vrhniki, † 28. junij 1949, Ljubljana.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Matej Sternen · Poglej več »

Možnar

Starinski možnar na podstavku Možnar je artilerijsko orožje na polnjenje od spredaj, ki je predhodnik sodobnega minometa. Izpopolnil ga je slovenski matematik in topniški častnik Jurij Vega. Možnar je bil krajša in širša različica havbice, ki pa je imel tečaje na podnožju, medtem ko jih ima havbica v ravnovesni točki.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Možnar · Poglej več »

Moda

Móda (latinsko modus – način, pravilo, mera, meja) pomeni način življenja v določenem času in prostoru.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Moda · Poglej več »

Muzej

Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Muzej · Poglej več »

Orgle

Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Orgle · Poglej več »

Orodje

Železniškem muzeju Slovenskih železnic Oródje je lahko preprosta naprava, ki zagotavlja mehansko korist pri opravljanju fizičnega dela.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Orodje · Poglej več »

Plemstvo

Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Plemstvo · Poglej več »

Poštela

Poštela je železnodobno gradišče, ki leži na Pohorskem grebenu, kjer sega sklenjen gozd prav do ravnine in razvanjsko-radvanjskih hiš.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Poštela · Poglej več »

Prapor

Prapor ukrajinskih Kozakov iz leta 1762 Prápor je zastava, na kateri so navadno izvezeni simboli, obšita pa je z zlato okrasno vrvico ali zlatimi resami.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Prapor · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rače

Rače so naselje z okoli 3000 prebivalci v Občini Rače - Fram.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Rače · Poglej več »

Razglednica

Aljaževega stolpa iz leta 1925 Razglednica –e (ž) je kartonček s sliko na eni strani za krajša sporočila po pošti.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Razglednica · Poglej več »

Razstava

Razstava je prireditev, na kateri so umetniški ali drugi predmeti postavljeni na ogled obiskovalcem.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Razstava · Poglej več »

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Renesansa · Poglej več »

Secesija

Secesija ima več pomenov.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Secesija · Poglej več »

Slikarstvo

Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Slikarstvo · Poglej več »

Slovenska Bistrica

Slovenska Bistrica je manjše mesto v severovzhodni Sloveniji.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Slovenska Bistrica · Poglej več »

Sokol (društvo)

Prva javna telovadba slovenskega društva Sokol leta 1908 Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem, ki je s polnim nazivom Gimnastično društvo Južni sokol nastalo po zgledu češkega Sokola.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Sokol (društvo) · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Srednji vek · Poglej več »

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Umetnost · Poglej več »

Uniforma

Uniforma je standardizirano oblačilo, ki ga nosijo pripadniki/člani neke organizacije med opravljanjem dela v le-tej organizaciji.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Uniforma · Poglej več »

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Ura · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Novo!!: Pokrajinski muzej Maribor in Zgodovina · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »