Hitreje kot brskalnik!
20 odnosi: Andi, Argentina, Arzen, Asunción, Bolivija, Cink, Gran Chaco, Gvaranščina, Južna Amerika, Jujuy (provinca), Kadmij, Kečuanščina, Paragvaj, Paragvaj (reka), Ramsarska konvencija, Río de la Plata, Reka, Srebro, Svinec, Vojna za Chaco.
Andi
Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Andi · Poglej več »
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Argentina · Poglej več »
Arzen
Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Arzen · Poglej več »
Asunción
Asunción je glavno mesto in največje mesto Paragvaja v Južni Ameriki.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Asunción · Poglej več »
Bolivija
Bolivija (s polnim uradnim imenom Večnacionalna država Bolivija) je celinska država v zahodni Južni Ameriki, ki na severu in vzhodu meji na Brazilijo, na jugu na Paragvaj in Argentino, ter na zahodu na Čile in Peru.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Bolivija · Poglej več »
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Cink · Poglej več »
Gran Chaco
Pokrajina v Gran Chacu, Chaco Boreal, Paragvaj Suhi chaco, kot ga razmejuje Svetovni sklad za prostoživeče živali Gran Chaco ali Suhi Chaco je redko poseljena, vroča in semiaridna nižinska naravna regija porečja Río de la Plata, razdeljena med vzhodno Bolivijo, zahodni Paragvaj, severno Argentino ter del brazilskih zveznih držav Mato Grosso in Mato Grosso Sul, kjer je povezan z regijo Pantanal.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Gran Chaco · Poglej več »
Gvaranščina
Gvaranščina (Guaraní) je danes eden najbolj govorjenih avtohtonih jezikov v Južni Ameriki.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Gvaranščina · Poglej več »
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Južna Amerika · Poglej več »
Jujuy (provinca)
Jujuy je provinca v Argentini na skrajnem severozahodu države, na mejah s Čilom in Bolivijo.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Jujuy (provinca) · Poglej več »
Kadmij
Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Kadmij · Poglej več »
Kečuanščina
Kečuanščina, Kečujščina ali Kečua (kečuansko: Runa simi, Qhichwa simi ali Qichwa shimi, špansko: Quechua) je najbolj govorjen avtohtoni jezik v Južni Ameriki.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Kečuanščina · Poglej več »
Paragvaj
Paragvaj, uradno Republika Paragvaj (špansko República del Paraguay, gvaranščina Tetã Paraguái) je celinska država v Južni Ameriki, ki leži ob obeh bregovih reke Paragvaj.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Paragvaj · Poglej več »
Paragvaj (reka)
Porečje reke Paragvaj Paragvaj (šp. Río Paraguay) je dobrih 2500 kilometrov dolga reka v Južni Ameriki.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Paragvaj (reka) · Poglej več »
Ramsarska konvencija
Ramsarska konvencija je konvencija o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot habitati vodnih ptic.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Ramsarska konvencija · Poglej več »
Río de la Plata
Zemljevid reke Río de la Plata (špansko »reka srebra«) — včasih tudi »reka Plata« — je široko rečno ustje oziroma morski rokav lijakaste oblike, ki ga sestavljata reki Urugvaj in Paraná.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Río de la Plata · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Reka · Poglej več »
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Srebro · Poglej več »
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Novo!!: Pilcomayo (reka) in Svinec · Poglej več »
Vojna za Chaco
Vojna za Chaco (šp. Guerra del Chaco) je bil vojaški spopad med dvema tedaj najrevnejšima državama v Južni Ameriki, in sicer med Paragvajem in Bolivijo za severni del pokrajine Gran Chaco v letih 1932 - 1935.
