39 odnosi: Aleksander Veliki, Alep, Amurru, Antakya, Antilibanon, Antiohija, Apamea, Arabščina, Aramejščina, Asirija, Šalmaneser III., Beka (dolina), Bitka pri Isu, Bitka pri Kadešu, Bizantinsko cesarstvo, Dioniz, Ep, Etimologija, Fenicija, Grščina, Hama, Hetiti, Homs, Kneževina Antiohija, Križarske države, Levant, Libanon, Libanonsko gorovje, Muvatali II., Ramzes II., Rimsko cesarstvo, Sirija, Sredozemsko morje, Stari Egipt, Strabon, Tifon, Turčija, Turščina, Zevs.
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Novo!!: Oront in Aleksander Veliki · Poglej več »
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Novo!!: Oront in Alep · Poglej več »
Amurru
Amurru je bilo amoritsko kraljestvo, ustanovljeno okoli leta 2000 pr.
Novo!!: Oront in Amurru · Poglej več »
Antakya
Antakya (arabsko انطاكية, grško Ἀντιόχεια Antiókheia ali Αντιόχεια Antiócheia, Antakiya) je mesto v južni Turčiji in sedež province Hatay.
Novo!!: Oront in Antakya · Poglej več »
Antilibanon
Antilibanon (Vzhodne gore Libanona; libanonska arabščina جبال الشرقية,, "Vzhodne gore") je gorska veriga na skrajnem vzhodu Libanona, prek katere teče državna meja s Sirijo.
Novo!!: Oront in Antilibanon · Poglej več »
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Novo!!: Oront in Antiohija · Poglej več »
Apamea
Kolonada ob ''cardu maximusu'' Baza zaobljubnega stebra Pokrito stebrišče nekdanje hiše ob ''cardu maximusu'' Pogled na celotno ohranjeno kolonado vzdolž ''carda maximusa'' Apamea (arabsko أفاميا ali آفاميا, Afamia) je nekdanje rimsko mesto z dobro ohranjenimi ruševinami v današnji severozahodni Siriji.
Novo!!: Oront in Apamea · Poglej več »
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Novo!!: Oront in Arabščina · Poglej več »
Aramejščina
Brez opisa.
Novo!!: Oront in Aramejščina · Poglej več »
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Novo!!: Oront in Asirija · Poglej več »
Šalmaneser III.
Šalmaneser III. (Šulmānu-ašarēdu, bog Šulmanu je najimenitnejši) je bil kralj Asirije, ki je vladal od 859 do 824 pr.
Novo!!: Oront in Šalmaneser III. · Poglej več »
Beka (dolina)
Dolina Beka (وادي البقاع,, libanonska arabščina)) tudi Beqaa, Beqā in v klasični antiki znana kot Coele-Syria, je rodovitna dolina v vzhodnem Libanonu. Je najpomembnejša libanonska kmetijska regija. Beka leži približno 30 km vzhodno od Bejruta. Dolina je med Libanonskim gorovjem na zahodu in Antilibanonom na vzhodu. Je severno nadaljevanje Jordanske riftne doline in s tem del Velike riftne doline, ki se razteza od Sirije do Rdečega morja. Dolina Beka je dolga 120 kilometrov in široka v povprečju 16 kilometrov. Ima sredozemsko podnebje z mokrimi, pogosto snežnimi zimami in suhimi, toplimi poletji. Regija prejme omejeno količino padavin, zlasti na severu, ker Libanonsko gorovje ustvarja padavinsko senco, ki blokira padavine, ki prihajajo z morja. Severni del ima povprečno letno količino padavin 230 milimetrov, v primerjavi s 610 milimetri v osrednji dolini. Kljub temu dve reki izvirata v dolini: Oront (Asi), ki teče proti severu v Sirijo in Turčijo, in Litani, ki teče proti jugu in nato proti zahodu do Sredozemskega morja. Od 1. stoletja pred našim štetjem, ko je bila regija del Rimskega cesarstva, je dolina Beka služila kot vir žita za rimske province Levant. Danes dolina predstavlja 40 odstotkov libanonske obdelovalne zemlje. Severni konec doline z redkimi padavinami in manj rodovitno prstjo se uporablja predvsem kot pašnik za pastirske nomade. Dlje proti jugu rodovitnejša tla podpirajo pridelke pšenice, koruze, bombaža in zelenjave, z vinogradi in sadovnjaki v središču Zahlé. V dolini pridelujejo tudi hašiš in gojijo vrtni mak (Papaver somniferum), ki se izvaža kot del nezakonite trgovine z mamili. Od leta 1957 je projekt hidroelektrarne Litani, vrsta kanalov in jez, ki so ob jezeru Qaraoun na južnem koncu doline, izboljšal namakanje kmetij v dolini Beka.
Novo!!: Oront in Beka (dolina) · Poglej več »
Bitka pri Isu
Bitka pri Isu se je zgodila v južni Anatoliji, 5. novembra 333 pr. n. št. med grško zvezo, ki jo je vodil Aleksander Veliki in ahemenidskim cesarstvom, ki ga je vodil Darej III., v drugi veliki Aleksandrovi bitki za osvojitev Azije. Makedonska vojska je premagala perzijsko. Potem, ko je Helenska zveza premagala perzijske satrape Male Azije (pod vodstvom grškega plačanca Memnona iz Rodosa) v bitki pri Graniku, je Darej osebno poveljeval svoji vojski. Zbral je okrepitve in vodil svoje može v presenečenje za helensko napredovanje, da bi jih prerezal. To je prisililo Aleksandra da je postavil položaje za boj blizu ustja reke Pinar in mesta Is.
Novo!!: Oront in Bitka pri Isu · Poglej več »
Bitka pri Kadešu
Bitka pri Kadešu med Novim egipčanskim kraljestvom faraona Ramzesa II. in Hetitskim cesarstvom kralja Muvatalija II. je potekala pri mestu Kadeš ob Orontu, malo gorvodno od sodobnega jezera Homs na meji med Libanonom in Sirijo.
Novo!!: Oront in Bitka pri Kadešu · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Oront in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Novo!!: Oront in Dioniz · Poglej več »
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Novo!!: Oront in Ep · Poglej več »
Etimologija
Etimologíja (grško: étymología.
Novo!!: Oront in Etimologija · Poglej več »
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Novo!!: Oront in Fenicija · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Oront in Grščina · Poglej več »
Hama
Hama (arabsko حماه) je četrto največje sirsko mesto in šteje približno pol milijona prebivalcev.
Novo!!: Oront in Hama · Poglej več »
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Novo!!: Oront in Hetiti · Poglej več »
Homs
Homs (حمص, Ḥimṣ; levantinsko arabsko حُمْص, Ḥumṣ) je tretje največje mesto v Siriji, po Damasku in Alepu.
Novo!!: Oront in Homs · Poglej več »
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Novo!!: Oront in Kneževina Antiohija · Poglej več »
Križarske države
Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.
Novo!!: Oront in Križarske države · Poglej več »
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Novo!!: Oront in Levant · Poglej več »
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Novo!!: Oront in Libanon · Poglej več »
Libanonsko gorovje
Libanonsko gorovje (جَبَل لُبْنَان, jabal lubnān, sirsko ܛܘܪ ܠܒ݂ܢܢ,, ṭūr lewnōn; v preteklosti poimenovano tudi samo Libanon ali Libanonske gore) je gorovje v Libanonu, ki ločuje obalni pas na zahodu in dolino Beka v vzhodnem delu države.
Novo!!: Oront in Libanonsko gorovje · Poglej več »
Muvatali II.
Muvatali II., tudi Muvatalis ali Muvatališ, je bil kralj Hetitskega imperija, ki je vladal od okoli 1295 do 1272 pr.
Novo!!: Oront in Muvatali II. · Poglej več »
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Novo!!: Oront in Ramzes II. · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Oront in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Oront in Sirija · Poglej več »
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Novo!!: Oront in Sredozemsko morje · Poglej več »
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Novo!!: Oront in Stari Egipt · Poglej več »
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Novo!!: Oront in Strabon · Poglej več »
Tifon
Tifon upodobljen na starogrški vazi Tifon je v grški mitologiji stoglava pošast s kačjim repom, ki jo je premagal Zevs.
Novo!!: Oront in Tifon · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Oront in Turčija · Poglej več »
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Novo!!: Oront in Turščina · Poglej več »
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Novo!!: Oront in Zevs · Poglej več »