Hitreje kot brskalnik!
21 odnosi: Baden-Württemberg, Christian Lautenschlager, Daimler-Motoren-Gesellschaft, Dirkač, Dirke za velike nagrade, Esslingen am Neckar, Inženir, Indianapolis 500 1923, Mercedes-Benz, Mercedes-Benz W125, Mercedes-Benz W154, Mercedes-Benz W25, Najhitrejši krog, Nemčija, Nemci, Prva svetovna vojna, Velika nagrada Francije 1914, 1882, 1964, 20. december, 5. februar.
Baden-Württemberg
Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.
Novo!!: Max Sailer in Baden-Württemberg · Poglej več »
Christian Lautenschlager
Christian Lautenschlager, nemški dirkač, * 13. april 1877, Magstadt, Baden-Württemberg, Nemčija, † 3. januar 1954, Untertürkheim, Stuttgart, Nemčija.
Novo!!: Max Sailer in Christian Lautenschlager · Poglej več »
Daimler-Motoren-Gesellschaft
Avtomobil tovarne iz leta 1906 Daimler-Motoren-Gesellschaft je nekdanja nemška tovarna motorjev in avtomobilov, ustanovila sta jo Gottlieb Daimler in Wilhelm Maybach leta 1890 v Cannstattu.
Novo!!: Max Sailer in Daimler-Motoren-Gesellschaft · Poglej več »
Dirkač
Dirkač je športnik, ki se ukvarja z dirkanjem.
Novo!!: Max Sailer in Dirkač · Poglej več »
Dirke za velike nagrade
Veliki nagradi Francije 1912 v Dieppeju Dirke za velike nagrade imajo korenine v organiziranih avtomobilskih dirkah, ki so se začele v Franciji leta 1894.
Novo!!: Max Sailer in Dirke za velike nagrade · Poglej več »
Esslingen am Neckar
Esslingen am Neckar je mesto z okoli 90.000 prebivalci, sedež okrožja v regiji Stuttgart v zvezni deželi Baden-Württemberg v južni Nemčiji.
Novo!!: Max Sailer in Esslingen am Neckar · Poglej več »
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Novo!!: Max Sailer in Inženir · Poglej več »
Indianapolis 500 1923
Indianapolis 500 1923 je bila enajsta dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis in prva dirka Grandes Épreuves v sezoni Velikih nagrad 1923.
Novo!!: Max Sailer in Indianapolis 500 1923 · Poglej več »
Mercedes-Benz
Znak podjetja Mercedesov tovornjak iz leta 1932 Mestni avtobus MB Citaro G Mercedes-Benz (skrajšano Mercedes ali Benz) je nemški proizvajalec avtomobilov, avtobusov in tovornjakov, v lasti pa ga ima podjetje Daimler AG.
Novo!!: Max Sailer in Mercedes-Benz · Poglej več »
Mercedes-Benz W125
Mercedes-Benz W125 je Mercedesov dirkalnik, ki je bil v uporabi v sezoni sezoni 1937, ko so z njim dirkali Manfred von Brauchitsch, Rudolf Caracciola, Hermann Lang in Richard Seaman.
Novo!!: Max Sailer in Mercedes-Benz W125 · Poglej več »
Mercedes-Benz W154
Mercedes-Benz W154 je Mercedesov dirkalnik, ki je bil v uporabi v sezonah 1938 in 1939, ko so z njim dirkali Rudolf Caracciola, Hermann Lang, Manfred von Brauchitsch in Richard Seaman.
Novo!!: Max Sailer in Mercedes-Benz W154 · Poglej več »
Mercedes-Benz W25
Mercedes-Benz W25 je Mercedesov dirkalnik, ki je bil v uporabi med sezonama 1934 in 1936, ko so z njim dirkali Rudolf Caracciola, Luigi Fagioli, Manfred von Brauchitsch, Hermann Lang in Hanns Geier.
Novo!!: Max Sailer in Mercedes-Benz W25 · Poglej več »
Najhitrejši krog
Najhitrejši krog je v motošportu krog, ki ga je na dirki najhitreje odpeljal eden od dirkačev; lahko pa tudi več, če si delijo najboljši čas.
Novo!!: Max Sailer in Najhitrejši krog · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Max Sailer in Nemčija · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Max Sailer in Nemci · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Max Sailer in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Velika nagrada Francije 1914
Velika nagrada Francije 1914 je bila edina dirka Grandes Épreuves v sezoni Velikih nagrad 1914.
Novo!!: Max Sailer in Velika nagrada Francije 1914 · Poglej več »
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Max Sailer in 1882 · Poglej več »
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Max Sailer in 1964 · Poglej več »
20. december
20.
Novo!!: Max Sailer in 20. december · Poglej več »
5. februar
5.
Novo!!: Max Sailer in 5. februar · Poglej več »
