Hitreje kot brskalnik!
18 odnosi: Češčina, Čehi, Gniezno, Hrvaščina, Karel IV. Luksemburški, Knez, Krapina, Lehiti, Panonija (razločitev), Poljaki, Rusi, Rutenija, Starorimska civilizacija, Tatre, Ustanovitev Rima, Velikopoljska kronika, Visla, Vojvodina Češka.
Češčina
Čéščina (češko čeština) je zahodnoslovanski jezik in je uradni jezik Češke republike.
Novo!!: Leh, Čeh in Rus in Češčina · Poglej več »
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Novo!!: Leh, Čeh in Rus in Čehi · Poglej več »
Gniezno
Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.
Novo!!: Leh, Čeh in Rus in Gniezno · Poglej več »
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Novo!!: Leh, Čeh in Rus in Hrvaščina · Poglej več »
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Novo!!: Leh, Čeh in Rus in Karel IV. Luksemburški · Poglej več »
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Novo!!: Leh, Čeh in Rus in Knez · Poglej več »
Krapina
Krapina je mesto in neformalno središče hrvaškega Zagorja.
Novo!!: Leh, Čeh in Rus in Krapina · Poglej več »
Lehiti
Poljskem živela večina lehitskih plemen ''Limes Saxoniae'', meja med Sasi in lehitskimi Obotriti, je bila začrtana okoli leta 810 na ozemlju sedanje dežele Schleswig-Holstein Lehiti (poljsko Lechici, nemško Lechiten) ali Lehitska plemena (poljsko Plemiona lechickie, nemško Lechitische Stämme) so bili skupina zahodnoslovanskih plemen, naseljenih na ozemlju sedanje Poljske in vzhodne Nemčije, ki so govorila lehitske jezike.
Novo!!: Leh, Čeh in Rus in Lehiti · Poglej več »
Panonija (razločitev)
Panonija je lahko.
Novo!!: Leh, Čeh in Rus in Panonija (razločitev) · Poglej več »
Poljaki
Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.
Novo!!: Leh, Čeh in Rus in Poljaki · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Leh, Čeh in Rus in Rusi · Poglej več »
Rutenija
Nadangel Mihael, zavetnik Kijeva in Dneperske Ukrajine • Rutenski lev, simbol Zahodne Ukrajine • Rumena in modra sta nacionalni barvi od pomladne revolucije leta 1848 • Grb Galiča, Lvova in Kijeva • Moto: ''Ще не вмерла України і Слава, і Воля''''Šče ne vmerla Ukrajini i slava i volja!'' Rutenija (latinsko Ruthenia ali Rutenia, poljsko Ruś, belorusko Рутэнія, Rutenija. rusko Рутения ali Русь, Rutenija ali Rus, ukrajinsko Рутенія ali Русь, Rutenija ali Rus) je eksonim, izvirno rabljen v srednjeveški latinščini kot eno od več imen za Kijevsko Rusijo, Gališko-volinsko kneževino in po njenem propadu za vzhodnoslovanske in pravoslavne regije Velike litovske kneževine in Kraljevine Poljske v sedanji Ukrajini in Belorusiji.
Novo!!: Leh, Čeh in Rus in Rutenija · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Leh, Čeh in Rus in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Tatre
Tatre so lahko.
Novo!!: Leh, Čeh in Rus in Tatre · Poglej več »
Ustanovitev Rima
Volkulja z Romulom in Remom, simbol Rima Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov.
Novo!!: Leh, Čeh in Rus in Ustanovitev Rima · Poglej več »
Velikopoljska kronika
''Velikopoljska kronika'' v ''Kodeksu Sędziwoja z Czechla'' iz 15. stoletja (stran 274) Začetek ''Velike kronike'' (''Chronica Magna''), prepisa iz 15. stoletja Velikopoljska kronika (poljsko Kronika wielkopolska, latinsko Chronica Poloniae maioris) je srednjeveška kronika neznanega avtorja, ki opisuje domnevno zgodovino Velikopoljske od legendarnega začetka do leta 1273.
Novo!!: Leh, Čeh in Rus in Velikopoljska kronika · Poglej več »
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Novo!!: Leh, Čeh in Rus in Visla · Poglej več »
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I. leta 895 prisegel zvestobo vzhodnofrankovskemu kralju Arnulfu, odcepila od razpadajoče Velikomoravske. Češki knezi iz dinastije Přemyslydov so na začetku vladali s praškega gradu in Levega Hradca in pod svoj oblast dobili nadaljnje posesti. Pokristjanjevanje, ki sta ga sprožila sveti Ciril in Metod, so nadaljevali frankovski škofje iz Regensburga in Passaua. Leta 973 je bila s skupnimi močmi vojvode Boleslava II. in cesarja Otona I. ustanovljena praška škofija. Češki knez Venčeslav I., ki ga je leta 935 ubil njegov mlajši brat Boleslav, je postal svetnik in zavetnik dežele. V času, ko je češke dežele zasedel poljski kralj Boleslav I. in so dinastijo Přemyslidov pretresali notranji spori, je vojvoda Vladivoj leta 1002 prejel Bohemijo kot fevd iz rok vzhodnofrankovskega kralja Henrika II. Vojvodina je postala cesarska država Svetega rimskega cesarstva. Knez Otokar I. je leta 1198 dosegel, da je nemški kralj Filip Švabski Vojvodino Češko povišal v dedno Kraljevino Češko. Přemyslydi so ostali na oblasti ves srednji vek, vse do izumrtja moške linije s smrtjo kralja Venčeslava III. leta 1306.
