Hitreje kot brskalnik!
25 odnosi: Finale Stanleyjevega pokala 1919, Finale Stanleyjevega pokala 1924, Finale Stanleyjevega pokala 1925, Hokej na ledu, Hokejski hram slavnih lige NHL, Kanada, Kanadčani, Krilo (hokej na ledu), Montréal, Montreal Canadiens, Montreal Wanderers, NHL, Pittsburgh Pirates, Prva svetovna vojna, Québec, Renfrew Creamery Kings, Roy Worters, Seznam trenerjev Pittsburgh Pirates, Sodnik (hokej na ledu), Stanleyjev pokal, Trener (hokej na ledu), 13. julij, 1891, 19. september, 1956.
Finale Stanleyjevega pokala 1919
Finale Stanleyjevega pokala 1919 je potekal od 19.
Novo!!: Odie Cleghorn in Finale Stanleyjevega pokala 1919 · Poglej več »
Finale Stanleyjevega pokala 1924
Finale Stanleyjevega pokala 1924 je potekal od 22.
Novo!!: Odie Cleghorn in Finale Stanleyjevega pokala 1924 · Poglej več »
Finale Stanleyjevega pokala 1925
Finale Stanleyjevega pokala 1925 je potekal od 21.
Novo!!: Odie Cleghorn in Finale Stanleyjevega pokala 1925 · Poglej več »
Hokej na ledu
Hokejska tekma Hokej na ledu je moštveni zimski šport.
Novo!!: Odie Cleghorn in Hokej na ledu · Poglej več »
Hokejski hram slavnih lige NHL
Hokejski hram slavnih lige NHL, ki je bil ustanovljen leta 1961, vsebuje najboljše hokejiste, ki so igrali v severnoameriški ligi NHL, ob tem pa tudi sodnike in ostale zaslužne posameznike za razvoj lige NHL.
Novo!!: Odie Cleghorn in Hokejski hram slavnih lige NHL · Poglej več »
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Novo!!: Odie Cleghorn in Kanada · Poglej več »
Kanadčani
Kánadčani so multietnični narod, ki živi na področju današnje Kanade.
Novo!!: Odie Cleghorn in Kanadčani · Poglej več »
Krilo (hokej na ledu)
slovenske reprezentance Krilo (tudi Krilni napadalec) je hokejski igralni položaj v napadu.
Novo!!: Odie Cleghorn in Krilo (hokej na ledu) · Poglej več »
Montréal
Montréal, središče mesta Montreal je drugo največje mesto v Kanadi in največje mesto kanadske province Québec.
Novo!!: Odie Cleghorn in Montréal · Poglej več »
Montreal Canadiens
Montreal Canadiens je kanadski profesionalni hokejski klub iz Montreala.
Novo!!: Odie Cleghorn in Montreal Canadiens · Poglej več »
Montreal Wanderers
Klub leta 1907 Montreal Wanderers je nekdanji kanadski hokejski klub iz Montreala, ki je deloval med letoma 1903 in 1918.
Novo!!: Odie Cleghorn in Montreal Wanderers · Poglej več »
NHL
Nacionalna hokejska liga (kratica NHL) je profesionalna liga v hokeju na ledu, ki jo sestavlja 31 moštev iz Severne Amerike.
Novo!!: Odie Cleghorn in NHL · Poglej več »
Pittsburgh Pirates
Pittsburgh Pirates je bil profesionalni hokejski klub iz Pittsburgha.
Novo!!: Odie Cleghorn in Pittsburgh Pirates · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Odie Cleghorn in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Québec
Quebec (po starem pravopisu Kvebek) je največja provinca Kanade s 7.546.131 prebivalci (2006).
Novo!!: Odie Cleghorn in Québec · Poglej več »
Renfrew Creamery Kings
Renfrew Hockey Club, tudi znan kot Renfrew Creamery Kings in "Renfrew Millionaires", je bil profesionalni hokejski klub iz Renfrewa, Ontario.
Novo!!: Odie Cleghorn in Renfrew Creamery Kings · Poglej več »
Roy Worters
Roy "Shrimp" Worters, kanadski profesionalni hokejist, * 19. oktober 1900, Toronto, Ontario, Kanada, † 7. november 1957.
Novo!!: Odie Cleghorn in Roy Worters · Poglej več »
Seznam trenerjev Pittsburgh Pirates
Trenerji NHL moštva Pittsburgh Pirates.
Novo!!: Odie Cleghorn in Seznam trenerjev Pittsburgh Pirates · Poglej več »
Sodnik (hokej na ledu)
Glavni sodnik Sodnik je oseba, ki je odgovorna za spoštovanje pravil in vzdrževanje reda na hokejski tekmi.
Novo!!: Odie Cleghorn in Sodnik (hokej na ledu) · Poglej več »
Stanleyjev pokal
Stanleyjev pokal Stanleyjev pokal (Stanley Cup, La Coupe Stanley) je hokejski pokal, ki ga vsako leto dobi zmagovalni klub končnice lige NHL.
Novo!!: Odie Cleghorn in Stanleyjev pokal · Poglej več »
Trener (hokej na ledu)
Trener je v hokeju na ledu človek, ki je odgovoren za organizacijo in taktiko igre svojega moštva v napadu in obrambi.
Novo!!: Odie Cleghorn in Trener (hokej na ledu) · Poglej več »
13. julij
13.
Novo!!: Odie Cleghorn in 13. julij · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Odie Cleghorn in 1891 · Poglej več »
19. september
19.
Novo!!: Odie Cleghorn in 19. september · Poglej več »
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Odie Cleghorn in 1956 · Poglej več »
