Hitreje kot brskalnik!
30 odnosi: Adolf Hitler, Angleščina, Švica, Bebelplatz, Benito Mussolini, Buržoazija, Erich Maria Remarque, Fašizem, Francija, Francoščina, Izgubljena generacija, Janko Moder, Joseph Goebbels, Komunizem, Multimedijski center RTV Slovenija, Nacionalsocializem, Nemške oborožene sile (1871–1919), Nemško cesarstvo, Nobelova nagrada za književnost, Oskar (filmska nagrada), Oskar za najboljši film, Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film, Propaganda, Prva svetovna vojna, Turingija, Vojni roman, Zahodna fronta (prva svetovna vojna), Zahodni svet, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Adolf Hitler · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Angleščina · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Švica · Poglej več »
Bebelplatz
Bebelplatz je na južni strani bulvarja Unter den Linden, glavne prometnice v smeri vzhod-zahod, ki teče skozi središče Berlina.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Bebelplatz · Poglej več »
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Benito Mussolini · Poglej več »
Buržoazija
V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Buržoazija · Poglej več »
Erich Maria Remarque
Erich Maria Remarque (s pravim imenom Erich Paul Remark), nemški pisatelj, * 22. junij 1898, Osnabrück, Nemčija, † 25. september 1970, Locarno, Švica.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Erich Maria Remarque · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Fašizem · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Francija · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Francoščina · Poglej več »
Izgubljena generacija
Izgubljena generacija je izraz v najširšem smislu vsake osebnosti istega ali bližnjega leta v državi ali svetu, ki ga je v otroštvu, mladosti ali najboljših letih prizadela vojna, naravna katastrofa ali gospodarska kriza in ki je posledica prezgodnje smrt, bolezni, zavrnitev, revščina ali psihološke travme so v nasprotju s svojimi predniki ali potomci preprečili njihov polni potencial.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Izgubljena generacija · Poglej več »
Janko Moder
Janko Moder, slovenski prevajalec, urednik, bibliograf, leksikograf, filolog, slavist, dramaturg, pesnik in publicist, * 8. maj 1914, Dol pri Ljubljani, † 20. oktober 2006.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Janko Moder · Poglej več »
Joseph Goebbels
Paul Joseph Goebbels, nemški nacistični politik, * 29. oktober 1897, Rheydt, † 1. maj 1945, Berlin.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Joseph Goebbels · Poglej več »
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Komunizem · Poglej več »
Multimedijski center RTV Slovenija
Multimedijski center RTV Slovenija, krajše MMC, je programsko-produkcijska enota javega zavoda RTV Slovenija.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Multimedijski center RTV Slovenija · Poglej več »
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Nacionalsocializem · Poglej več »
Nemške oborožene sile (1871–1919)
Nemške oborožene sile ali Cesarska nemška vojska (Heer) je bil naziv za kopensko vojsko Nemškega cesarstva (znana tudi kot Cesarska vojska (Reichsheer) ali Cesarska nemška vojska).
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Nemške oborožene sile (1871–1919) · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Nobelova nagrada za književnost
Nobelova nagrada za književnost je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v književnosti.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Nobelova nagrada za književnost · Poglej več »
Oskar (filmska nagrada)
Óskar (uradno, dobesedno »nagrada akademije«) je vzdevek za najbolj prestižno filmsko nagrado v ZDA, ki jo od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Oskar (filmska nagrada) · Poglej več »
Oskar za najboljši film
Oskar za najboljši film (angleško The Academy Award for Best Picture) je ena od ameriških filmskih nagrad oskar, ki jih Ameriška filmska akademija podeljuje že od začetka podelitve leta 1929.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Oskar za najboljši film · Poglej več »
Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film
Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film (uradno) je nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Ameriška filmska akademija v sklopu podelitve oskarjev za celovečerni film, izdelan izven Združenih držav Amerike in z dialogi pretežno v jeziku, ki ni angleščina.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film · Poglej več »
Propaganda
2. svetovne vojne Propagánda je javno načrtno razširjanje različnih ideoloških nazorov.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Propaganda · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Turingija · Poglej več »
Vojni roman
Vojni roman je pripovedni žanr znotraj dolge pripovedne proze, ki osrednjo pozornost posveča vojni.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Vojni roman · Poglej več »
Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
Zahodna fronta je med prvo svetovno vojno potekala od Francije ob reki Marni do švicarske meje.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
Zahodni svet
NeznanoIndeks človekovega razvoja (HDI) rangira države po življenjskem standardu in drugih kazalcih; danes so kot Zahodni svet največkrat označene visoko razvite države, tu zaznamovane z zeleno barvo Zahodni svet (tudi Zahodna civilizacija ali Zahod) je širok pojem, ki odvisno od svojega miselnega oziroma zgodovinskega konteksta pomeni različna kulturno pogojena okolja.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Zahodni svet · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Združene države Amerike · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Na Zahodu nič novega in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
Preusmerja sem:
Im Westen nichts Neues, Na zahodu nič novega.
