Hitreje kot brskalnik!
22 odnosi: Angleščina, Eskadrilja, Kanadčani, Kraljevi letalski korpus, Letalski as, Letalski častnik, Ontario, Padel v boju, Pilot, Poročnik, Prva svetovna vojna, Seznam kanadskih letalskih asov prve svetovne vojne, Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag, Smrt, Vojaška služba, Vojaški pilot, 15. junij, 1898, 1917, 1918, 20. junij, 6. julij.
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in Angleščina · Poglej več »
Eskadrilja
F-16 Eskadrilja (francosko escadrille, nemško Staffel, angleško squadron) je osnovna letalska taktična enota istega tipa letal sestavljena tipično iz 8 do 12 velikih transporterjev, bombnikov ali tankerjev dolgega dosega oz.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in Eskadrilja · Poglej več »
Kanadčani
Kánadčani so multietnični narod, ki živi na področju današnje Kanade.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in Kanadčani · Poglej več »
Kraljevi letalski korpus
Znak Kraljevega letalskega korpusa Kraljevi letalski korpus (angleško Royal Flying Corps; kratica RFC) je bil vojnoletalski korpus Oboroženih sil Združenega kraljestva večji del prve svetovne vojne.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in Kraljevi letalski korpus · Poglej več »
Letalski as
Letalski as je (neuraden) naziv za vojaškega pilota, ki je v zračnem boju sestrelil najmanj 5 sovražnikovih zračnih plovil.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in Letalski as · Poglej več »
Letalski častnik
Letalski častnik je častnik vojnega letalstva, ki je usposobljen kot vojaški pilot ali letalski inženir.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in Letalski častnik · Poglej več »
Ontario
Niagarski slapovi Ontario Ontário je druga največja provinca Kanade.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in Ontario · Poglej več »
Padel v boju
Spomenik padlim v boju med Korejsko vojno v Seulu Padel v boju je vojaški izraz, s katerim se označuje smrt lastnih vojakov, ki so padli v neposrednem spopadu s sovražnikom ali pa so umrli pod »prijateljskim ognjem«.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in Padel v boju · Poglej več »
Pilot
Civilni linijski pilot Boeing 777Pilót ali pilótka oz.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in Pilot · Poglej več »
Poročnik
Poročnik je prvi častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik korvete.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in Poročnik · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Seznam kanadskih letalskih asov prve svetovne vojne
Seznam kanadskih letalskih asov prve svetovne vojne.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in Seznam kanadskih letalskih asov prve svetovne vojne · Poglej več »
Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag
Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag je urejen od najvišjega proti najnižjemu.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag · Poglej več »
Smrt
Človeška lobanja se pogosto uporablja kot simbol smrti Smrt je nepovratno prenehanje bioloških procesov, ki vzdržujejo organizem pri življenju, torej konec življenja.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in Smrt · Poglej več »
Vojaška služba
Vojaška služba je v Zakonu o obrambi Republike Slovenije, 5. člen, opredeljena kot opravljanje vojaških in drugih del v vojaških poveljstvih, enotah in zavodih ter drugih sestavah vojske in na določenih delovnih mestih v ministrstvu, pristojnem za obrambo. Vojaško službo tako opravljajo vojaške osebe v sklopu oboroženih sil in drugih organizacij, ki so povezane z vojaško obrambo določene države.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in Vojaška služba · Poglej več »
Vojaški pilot
Vojaški pilot je pilot, ki je usposobljen za upravljanje vojaških zrakoplovov.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in Vojaški pilot · Poglej več »
15. junij
15.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in 15. junij · Poglej več »
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in 1898 · Poglej več »
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in 1917 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in 1918 · Poglej več »
20. junij
20.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in 20. junij · Poglej več »
6. julij
6.
Novo!!: Ernest Tilton Sumpter Kelly in 6. julij · Poglej več »
Preusmerja sem:
Ernest Kelly, Ernest Sumpter Kelly, Ernest T. S. Kelly, Ernest Tilton Kelly.
