Hitreje kot brskalnik!
42 odnosi: Atene, Boljševiki, Brjansk, Dekomunizacija v Ukrajini, Dneper, Dnepropetrovska oblast, Donbas, Druga svetovna vojna, Enciklopedija Britannica, Encyclopedia of Ukraine, Filharmonija, Gladomor, Grigorij Potemkin, Harkov, Hidroelektrarna, Hladna vojna, Industrializacija, Judje, Katarina Velika, Kijev, Kozaki, Letališče, Manchester, Mesto, Metalurgija, Moskva, Nova Rusija, Oblast, Pittsburgh, Poštna številka v Sloveniji, Podzemna železnica, Premog, Prva svetovna vojna, Rajoni Ukrajine, Rusija, Ruska državljanska vojna, Ruska revolucija, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Ukrajina, Vzhodnoevropski čas, Zemeljski plin.
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Novo!!: Dnipro in Atene · Poglej več »
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Novo!!: Dnipro in Boljševiki · Poglej več »
Brjansk
Brjansk (rusko: Брянск) je mesto v Rusiji, glavno mesto Brjanske oblasti.
Novo!!: Dnipro in Brjansk · Poglej več »
Dekomunizacija v Ukrajini
Dekomunizacija v Ukrajini se je začela po razpadu Sovjetske zveze leta 1991.
Novo!!: Dnipro in Dekomunizacija v Ukrajini · Poglej več »
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Novo!!: Dnipro in Dneper · Poglej več »
Dnepropetrovska oblast
Dnepropetrovska oblast (pogovorno Dnipropetrovščina, Nadporožje ali Sičeslavščina) je oblast v osrednjem do jugovzhodnem delu Ukrajine.
Novo!!: Dnipro in Dnepropetrovska oblast · Poglej več »
Donbas
UkrajiniDonbas (Донба́с, Donbas,; Донба́сс, Donbass) je zgodovinska, kulturna in gospodarska regija na jugovzhodu Ukrajine.
Novo!!: Dnipro in Donbas · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Dnipro in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Novo!!: Dnipro in Enciklopedija Britannica · Poglej več »
Encyclopedia of Ukraine
Angleška izdaja Encyclopedia of Ukraine (slovensko Enciklopedija Ukrajine) je temeljno delo ukrajinskih študij, ustvarjeno pod okriljem Znanstvenega društva Ševčenko v Evropi (Sarcelles, blizu Pariza).
Novo!!: Dnipro in Encyclopedia of Ukraine · Poglej več »
Filharmonija
Filharmonija (grško: φιλος, prijatelj in αρμονια, harmonija) je ustanova, ki se ukvarja z orkestrskim, posledično pa še z zborovskim izvajanjem simfonične glasbe.
Novo!!: Dnipro in Filharmonija · Poglej več »
Gladomor
Žrtve gladomora na ulici v Harkovu leta 1933 depopulacije Ukrajine in južne Rusije v letih 1929-1933 Officially not recognized as an act of genocide Gladomor (ukrajinsko Голодомор, Golodomor, v drugih jezikih prečrkovano kot Holodomor) je bila velika, množična, s strani vodstva KPSZ in vlade SZ namenoma organizirana lakota v letih 1932–1933, ki je terjala življenja več milijonov prebivalcev Ukrajinske socialistične sovjetske republike (ozemlje današnje Ukrajine razen sedmih zahodnih oblasti, ki so tačas pripadale II. republiki Poljski, Krima in južne Besarabije) ter regije Kubanj v Rusiji, ki je bila v tistem času večinoma ukrajinsko govoreča.
Novo!!: Dnipro in Gladomor · Poglej več »
Grigorij Potemkin
Grigorij Aleksandrovič, knez Potemkin-Tavričeski (Grigórij Aleksándrovič Potjomkin, knjaz' Potjomkin-Tavríčeskij)"Potemkin".
Novo!!: Dnipro in Grigorij Potemkin · Poglej več »
Harkov
Harkov je mesto na severovzhodu Ukrajine.
Novo!!: Dnipro in Harkov · Poglej več »
Hidroelektrarna
Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.
Novo!!: Dnipro in Hidroelektrarna · Poglej več »
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Novo!!: Dnipro in Hladna vojna · Poglej več »
Industrializacija
Industrializácija je gospodarski, družbenoprostorski in socialni proces, povezan s širjenjem industrijske proizvodnje, spreminjanjem delovnih procesov in spreminjanjem dojemanja družbene delitve dela.
Novo!!: Dnipro in Industrializacija · Poglej več »
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Novo!!: Dnipro in Judje · Poglej več »
Katarina Velika
Katarina II.
Novo!!: Dnipro in Katarina Velika · Poglej več »
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Novo!!: Dnipro in Kijev · Poglej več »
Kozaki
Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.
Novo!!: Dnipro in Kozaki · Poglej več »
Letališče
Nočni pogled na Mednarodno letališče San Francisco Majhno letališče v Torontu date.
Novo!!: Dnipro in Letališče · Poglej več »
Manchester
Panoramski posnetek mestnega središča Manchester je mesto v Združenem kraljestvu, ki spada v širšo, istoimensko regijo Greater Manchester v Severozahodni Angliji.
Novo!!: Dnipro in Manchester · Poglej več »
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Novo!!: Dnipro in Mesto · Poglej več »
Metalurgija
Metalurg pri delu Metalurgíja je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rude ali sekundarnih surovin ter njihovo nadaljnjo predelavo, kamor sodijo predelava v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje), oblikovanje iz prahov (metalurgija prahov) ter spreminjanje lastnosti z »metalurško obdelavo« (toplotna obdelava).
Novo!!: Dnipro in Metalurgija · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Dnipro in Moskva · Poglej več »
Nova Rusija
Zemljevid Nove Rusije okoli leta 1897 Nova Rusija (rusko Новороссия, Novorossija, ukrajinsko Новоросія, Novorosija, romunsko Noua Rusie), ki se je nekoč imenovala Južna Rusija, je ruski zgodovinopisni izraz, ki je označeval ozemlje Ruskega imperija severno od Črnega in Azovskega morja.
Novo!!: Dnipro in Nova Rusija · Poglej več »
Oblast
Oblast je možnost in pravica do ukazovanja drugim ljudem; je tudi oznaka za osebe ali organe, ki so nosilci te možnosti oziroma pravice.
Novo!!: Dnipro in Oblast · Poglej več »
Pittsburgh
Pittsburgh je drugo največje mesto v ameriški zvezni državi Pensilvaniji in administrativni sedež okrožja Allegheny.
Novo!!: Dnipro in Pittsburgh · Poglej več »
Poštna številka v Sloveniji
Poštna številka je znak, sestavljen iz števk, ki dopolnjuje oziroma nadomešča naziv organizacijske enote javnega poštnega omrežja.
Novo!!: Dnipro in Poštna številka v Sloveniji · Poglej več »
Podzemna železnica
Prihod vlaka podzemne železnice na postajo v Glasgowu Mexique metro Linija 1 od pariškega metroja v Porte Maillot Logo londonske podzemne železnice Podzémna želéznica ali metró je oblika železniškega množičnega javnega prevoza.
Novo!!: Dnipro in Podzemna železnica · Poglej več »
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Novo!!: Dnipro in Premog · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Dnipro in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rajoni Ukrajine
280px Rajoni Ukrajine so upravne enote druge stopnje v Ukrajini, manjše od oblasti in večje od gromad (občin).
Novo!!: Dnipro in Rajoni Ukrajine · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Dnipro in Rusija · Poglej več »
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Novo!!: Dnipro in Ruska državljanska vojna · Poglej več »
Ruska revolucija
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike.
Novo!!: Dnipro in Ruska revolucija · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Dnipro in Ruski imperij · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Dnipro in Sankt Peterburg · Poglej več »
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Novo!!: Dnipro in Ukrajina · Poglej več »
Vzhodnoevropski čas
Vzhódnoevrópski čàs (EET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je dve uri pred univerzalnim koordiniranim časom.
Novo!!: Dnipro in Vzhodnoevropski čas · Poglej več »
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Novo!!: Dnipro in Zemeljski plin · Poglej več »
Preusmerja sem:
Dnepr, Dnepropetrovsk, Dnipropetrovsk, Dnjepropetrovsk, Jekaterinoslav.
