Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

De architectura

Index De architectura

De architectura ('O arhitekturi', objavljeno kot Deset knjig o arhitekturi) je traktat o arhitekturi, ki ga je kot vodnik pri gradbenih projektih napisal rimski arhitekt in vojaški inženir Marcus Vitruvius Pollio in posvetil svojemu mecenu, cesarju Avgustu.

65 odnosi: Albert Veliki, Andrea Palladio, Arhimed, Arhimedov vijak, Arhitekt, Arhitektura, Aristotel, Astrologija, Astronomija, Balista, Batna črpalka, Bazilika svetega Lovrenca, Firence, Beton, Cement, Dioklecijanove terme, Efez, Filippo Brunelleschi, Fokaja, Francesco Petrarca, Gaj Avgust Oktavijan, Geodezija, Geometrija, Giovanni Boccaccio, Grezilo, Hermann von Reichenau, Heron, Hipokavst, Hugo Svetoviktorski, Inigo Jones, Kaldarij, Karakalove terme, Karel Veliki, Karija, Katapult, Kolofon, Ktezibij, Leon Battista Alberti, Leonardo da Vinci, Matematika, Medicina, Milet, Mitilena, Naravoslovje, Oblegovalna naprava, Parni stroj, Platon, Pont du Gard, Priena, Renesančna arhitektura v Italiji, Renesansa, ..., Samos, Samostan Sankt Gallen, Skriptorij, Smirna, Sončna ura, Svinec, Tabula Peutingeriana, Teos, Tepidarij, Tomaž Akvinski, Umetnost, Vitruvij, Vitruvijev človek, Vodna ura, Vodni mlin. Razširi indeks (15 več) »

Albert Veliki

Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.

Novo!!: De architectura in Albert Veliki · Poglej več »

Andrea Palladio

Andrea Palladio (s pravim imenom Andrea di Pietro della Gondola), italijanski renesančni arhitekt, * 30. november 1508, Padova, † 19. avgust 1580, Maser blizu Trevisa.

Novo!!: De architectura in Andrea Palladio · Poglej več »

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Novo!!: De architectura in Arhimed · Poglej več »

Arhimedov vijak

Arhimedov vijak je naprava, ki jo uporabljamo za pretakanje vode iz nižje ležečih voda (rek, jezer, morij itd.) v namakalne sisteme.

Novo!!: De architectura in Arhimedov vijak · Poglej več »

Arhitekt

Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.

Novo!!: De architectura in Arhitekt · Poglej več »

Arhitektura

Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.

Novo!!: De architectura in Arhitektura · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Novo!!: De architectura in Aristotel · Poglej več »

Astrologija

Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.

Novo!!: De architectura in Astrologija · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Novo!!: De architectura in Astronomija · Poglej več »

Balista

Balista (iz grščine ballein - vreči) je vzvojna metalna naprava starih Rimljanov.

Novo!!: De architectura in Balista · Poglej več »

Batna črpalka

Primer batne črpalke Batna črpalka spada med najstarejše delovne stroje, saj je znana že več kot 2000 let.

Novo!!: De architectura in Batna črpalka · Poglej več »

Bazilika svetega Lovrenca, Firence

Bazilika San Lorenzo v Firencah je znana po svoji čisti renesančni notranjosti in po kapelah, v katerih so pokopani člani družine Medičejcev.

Novo!!: De architectura in Bazilika svetega Lovrenca, Firence · Poglej več »

Beton

Delavci vgrajujejo beton Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu, sestavljen je iz mešanice gramoza in vode, ter cementa, ki deluje kot vezivo.

Novo!!: De architectura in Beton · Poglej več »

Cement

Običajni in zidarski cement na prodajnem mestu Cement je hidravlično vezivo, ki se po hidrataciji (reakciji z vodo) strdi in veže.

Novo!!: De architectura in Cement · Poglej več »

Dioklecijanove terme

Dioklecijanove terme so bile javno kopališče v starem Rimu, v današnji Italiji.

Novo!!: De architectura in Dioklecijanove terme · Poglej več »

Efez

Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.

Novo!!: De architectura in Efez · Poglej več »

Filippo Brunelleschi

Filippo Brunelleschi, italijanski renesančni arhitekt, * 1377, † 15. april 1446.

Novo!!: De architectura in Filippo Brunelleschi · Poglej več »

Fokaja

Fokaja ali Fokeja (starogrško, Fókaia, sedanja Foça, Turčija) je bila staroveško jonsko mesto v zahodni Anatoliji.

Novo!!: De architectura in Fokaja · Poglej več »

Francesco Petrarca

Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.

Novo!!: De architectura in Francesco Petrarca · Poglej več »

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Novo!!: De architectura in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »

Geodezija

Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.

Novo!!: De architectura in Geodezija · Poglej več »

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Novo!!: De architectura in Geometrija · Poglej več »

Giovanni Boccaccio

Giovanni Boccaccio, italijanski renesančni pisatelj in pesnik, * 16. junij 1313, Firence ali Certaldo, Italija, † 21. december 1375, Certaldo.

Novo!!: De architectura in Giovanni Boccaccio · Poglej več »

Grezilo

Utež grezila Grezilo je merilna priprava za ugotavljanje navpičnosti predmetov.

Novo!!: De architectura in Grezilo · Poglej več »

Hermann von Reichenau

Hermann von Reichenau (latinizirano Hermanus Contractus, Herman Hromi ali Herimannus Augiensis), nemški učenjak, skladatelj, glasbeni teoretik in pesnik, * 18. julij 1013, Altshausen pri Bad Saulgau, Nemčija, † 24. september 1054, Reichenau.

Novo!!: De architectura in Hermann von Reichenau · Poglej več »

Heron

Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.

Novo!!: De architectura in Heron · Poglej več »

Hipokavst

Emonski hiši v arheološkem parku Mirje št. 4., Ljubljana, Slovenija Hipokavst (latinsko hypocaustum) je sistem centralnega ogrevanja zgradbe s toplim zrakom, ki kroži pod tlemi prostora in/ali po ceveh v zidovih prostora.

Novo!!: De architectura in Hipokavst · Poglej več »

Hugo Svetoviktorski

Hugo Svetoviktorski, nemški avguštinski menih, teolog, filozof, pedagog in mistik, opat samostana Svetega Viktorja v Parizu * ok.

Novo!!: De architectura in Hugo Svetoviktorski · Poglej več »

Inigo Jones

Inigo Jones, angleški arhitekt, * 15. julij 1573, London, † 21. junij 1652, London.

Novo!!: De architectura in Inigo Jones · Poglej več »

Kaldarij

Kaldarij rimskega kopališča v Bathu, Anglija; tla kaldarija so bila odstranjena, da bi se videl prostor, po katerem je krožil vroč zrak in ogreval tla Kaldarij (latinsko caldarium, calidarium, cella caldaria ali cella coctilium) je bil prostor z vgreznjenim bazenom v sklopu rimskega kopališča.

Novo!!: De architectura in Kaldarij · Poglej več »

Karakalove terme

Karakalove terme (italijansko Terme di Caracalla) v Rimu, Italija, so bile druge največje mestno kopališče ali terme v Rimu,, ki so bile verjetno zgrajene med leti 212 (ali 211) in 216/217, v času vladavine cesarja Septimija Severa in Karakale.

Novo!!: De architectura in Karakalove terme · Poglej več »

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Novo!!: De architectura in Karel Veliki · Poglej več »

Karija

Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.

Novo!!: De architectura in Karija · Poglej več »

Katapult

Katapult je lahko.

Novo!!: De architectura in Katapult · Poglej več »

Kolofon

Kolofon (grško; Kolofón) je bilo mesto v antični maloazijski pokrajini Lidiji.

Novo!!: De architectura in Kolofon · Poglej več »

Ktezibij

Ktezibij (Ktesíbios hó Aleksandreŭs), starogrški ali egipčanski izumitelj in matematik, * 285, Aleksandrija, † 222 pr. n. št., Aleksandrija.

Novo!!: De architectura in Ktezibij · Poglej več »

Leon Battista Alberti

Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf, * 14. februar 1404, Genova, † 25. april 1472, Rim.

Novo!!: De architectura in Leon Battista Alberti · Poglej več »

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Novo!!: De architectura in Leonardo da Vinci · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: De architectura in Matematika · Poglej več »

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Novo!!: De architectura in Medicina · Poglej več »

Milet

Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.

Novo!!: De architectura in Milet · Poglej več »

Mitilena

Mitilena (grško Mytilini) je mesto na jugovhodu otoka Lezbosa, ustanovljeno v 11.

Novo!!: De architectura in Mitilena · Poglej več »

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Novo!!: De architectura in Naravoslovje · Poglej več »

Oblegovalna naprava

Oblegovalna naprava je naprava / stroj, ki je zasnovana za razbijanje ali obhod težkih grajskih vrat, debelega mestnega obzidja in drugih fortifikacij med obleganjem v spopadih.

Novo!!: De architectura in Oblegovalna naprava · Poglej več »

Parni stroj

Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.

Novo!!: De architectura in Parni stroj · Poglej več »

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

Novo!!: De architectura in Platon · Poglej več »

Pont du Gard

Pont du Gard je starodavni rimski akvadukt, ki prečka reko Gardon v južni Franciji. Nahaja se v bližini mesta Vers-Pont-du-Gard, most je del Nîmes akvadukta, 50 kilometrov dolgega sistema, zgrajenega v prvem stoletju našega štetja za prevoz vode od izvira v kraju Uzès do rimske kolonije Nemausus (Nîmes). Zaradi neravnega terena med dvema točkama, je večinoma podzemnemu vodovodu sledila dolga, zavita pot, ki se imenuje po mostu čez sotesko reke Gardon. Pont du Gard je najvišji od vseh rimskih akvaduktov in skupaj z akvaduktom Segovia, eden izmed najbolje ohranjenih. Na seznam Unescove svetovne dediščine je bil dodan v letu 1985 zaradi svojega zgodovinskega pomena. Most ima tri nivoje lokov in stoji 48,8 m visoko. Celoten vodovod se na celotni dolžini spusti po višini le 17 m, medtem ko se je most spusti za samo 2,5 cm - naklonu samo 1 na 3000 - kar kaže na veliko natančnost, ki so jo bili rimski inženirji sposobni doseči samo z uporabo enostavne tehnologije. Vodovod je po ocenah zmogel prevesti 200.000 m3 vode na dan za vodnjake, kopališča in domove državljanov Nîmesa. Uporabljali so ga verjetno do 6. stoletja, nekateri odseki celo precej dlje, a je zaradi pomanjkanja vzdrževanja po 4. stoletju postal vse bolj zamašen z mineralnimi surovinami in odpadki, ki so sčasoma zamašili dotok vode. Po propadu rimskega imperija in neuporabe vodovoda, je Pont du Gard ostal večinoma nespremenjen, zaradi pomembne sekundarne funkcije, kot cestnega mostu. Stoletja so bili lokalni gospodarji in škofje odgovorni za njegovo vzdrževanje, v zameno za pravico do pobiranja cestnine za potnike, ki so ga uporabljali za prečkanje reke, čeprav so nekatere njegove kamne izropali. Velika škoda je bila povzročena na njem v 17. stoletju. Več pozornosti je pritegnil v 18. stoletju, ko je postal pomembna turistična destinacija. Med 18. in 21. stoletjem je doživel več prenov, ki so jih naročile lokalne oblasti in francoska država, ki so dosegle vrhunec leta 2000 z odprtjem novega centra za obiskovalce in odstranitvijo prometa in zgradb iz mostu in neposredne okolice. Danes je ena izmed najbolj priljubljenih francoskih turističnih znamenitosti, nanj so pozorni tudi književniki in umetniki.

Novo!!: De architectura in Pont du Gard · Poglej več »

Priena

Priena (starogrško Πριήνη, Priēnē, turško Prien) je bilo starodavno grško mesto Jonije (in članica Jonske lige) v podnožju pečine Mikale, približno 6 km severno od takratnega poteka reke Meander (zdaj Büyük Menderes ali zgodovinsko Maeander ali Meander), 67 kilometrov od antičnega mesta Trale, danes Aydin, 15 kilometrov od starega Aneona in 25 kilometrov od starega Mileta.

Novo!!: De architectura in Priena · Poglej več »

Renesančna arhitektura v Italiji

Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.

Novo!!: De architectura in Renesančna arhitektura v Italiji · Poglej več »

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Novo!!: De architectura in Renesansa · Poglej več »

Samos

Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.

Novo!!: De architectura in Samos · Poglej več »

Samostan Sankt Gallen

Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.

Novo!!: De architectura in Samostan Sankt Gallen · Poglej več »

Skriptorij

Pisar v skriptoriju. ''Miracles de Notre Dame'', fol. 19; po 1456 Skriptorij je bil v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov (dobesedno prostor za pisanje), v katerem so ročno pisali, prepisovali in ilustrirali sveta in profana besedila.

Novo!!: De architectura in Skriptorij · Poglej več »

Smirna

Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.

Novo!!: De architectura in Smirna · Poglej več »

Sončna ura

podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.

Novo!!: De architectura in Sončna ura · Poglej več »

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Novo!!: De architectura in Svinec · Poglej več »

Tabula Peutingeriana

dalmatinskimi otoki (skrajno desno Krf), Apulija, Kalabrija, Sicilija, Libija.Tabula Peutingeriana je prepis starorimskega zemljevida, ki ga je izdelal nemški antikvar Konrad Peutinger v šestnajstem stoletju.

Novo!!: De architectura in Tabula Peutingeriana · Poglej več »

Teos

Džedhor, bolj znan kot Teos (starogrško, Téos) je bil faraon Starega Egipta iz 30.

Novo!!: De architectura in Teos · Poglej več »

Tepidarij

Tepidarij pompejskih term Lawrence Alma-Tadema (1881): ''Tepidarium'' Tepidarij (latinsko tepidarium) je bila topla kopalnica rimskih kopališč, ogrevana s talnim in stenskim gretjem (hipokavst).

Novo!!: De architectura in Tepidarij · Poglej več »

Tomaž Akvinski

Tomaž Akvinski, redovnik, italijanski filozof, krščanski teolog in cerkveni učitelj OP, * 1225, verjetno Roccasecca, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † 7. marec 1274, Fossanuova.

Novo!!: De architectura in Tomaž Akvinski · Poglej več »

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.

Novo!!: De architectura in Umetnost · Poglej več »

Vitruvij

Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.

Novo!!: De architectura in Vitruvij · Poglej več »

Vitruvijev človek

Vitruvijev človek Vitruvijev človek (italijansko: Le proporzioni del corpo umano secondo Vitruvio, kar je prevedeno kot Razmerja človeškega telesa po Vitruviju) ali enostavno L'Uomo Vitruviano je risba italijanskega polihistorja Leonarda Da Vincija okrog leta 1490.

Novo!!: De architectura in Vitruvijev človek · Poglej več »

Vodna ura

Vodna ura ali klepsidra (grško κλερδρα iz κλέπτειν kleptein, 'ukrasti'; ὕδωρ hydor, 'voda') je vsak merilnik časa, s katerim se čas meri z reguliranim pretokom tekočine v (dotočni tip) ali iz (iztočni tip) posode in kjer se nato izmeri količina.

Novo!!: De architectura in Vodna ura · Poglej več »

Vodni mlin

Vodni mlin je mlin, ki za pogon mehanizma uporablja vodo.

Novo!!: De architectura in Vodni mlin · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »