Hitreje kot brskalnik!
16 odnosi: Žiga Zois, Češka koča na Spodnjih Ravneh, Dom v Kamniški Bistrici, Frischaufov dom na Okrešlju, Grintovec, Jezerska Kočna, Kalški greben, Kamniška Bistrica, Karel Zois, Koča na Kamniškem sedlu, Kokra, Navadni macesen, Planinska postojanka, Prva svetovna vojna, Seznam planinskih postojank v Sloveniji, Skuta, Kamniško-Savinjske Alpe.
Žiga Zois
Baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, bolje znan kot Žiga Zois,, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst, † 10. november 1819, Ljubljana.
Novo!!: Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Žiga Zois · Poglej več »
Češka koča na Spodnjih Ravneh
S poti proti Ledinam. Češka koča na Spodnjih Ravneh (1542 m) je planinska postojanka, ki stoji na krnici Spodnje Ravni nad prepadnim pobočjem Ravenske Kočne, pod severnim ostenjem Grintovca in Dolgega hrbta.
Novo!!: Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Češka koča na Spodnjih Ravneh · Poglej več »
Dom v Kamniški Bistrici
Dom v Kamniški Bistrici (600 m) je planinska postojanka, ki stoji tik poleg izvira Kamniške Bistrice.
Novo!!: Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Dom v Kamniški Bistrici · Poglej več »
Frischaufov dom na Okrešlju
Frischaufov dom na Okrešlju pred požarom 2019 Frischaufov dom na Okrešlju (1396 m) je planinska postojanka, ki leži na robu krnice Okrešelj nad Logarsko dolino.
Novo!!: Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Frischaufov dom na Okrešlju · Poglej več »
Grintovec
Grintovec (včasih tudi Grintavec) je z 2558 metri najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp.
Novo!!: Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Grintovec · Poglej več »
Jezerska Kočna
Zaplate Jezerska Kočna, pogosto imenovana le Kočna, (2540 m) je druga najvišja gora v Kamniško-Savinjskih Alpah in najzahodnejša gora osrednjih Grintovcev.
Novo!!: Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Jezerska Kočna · Poglej več »
Kalški greben
Kalški Greben je gora v Kamniško-Savinjskih Alpah in z 2224 m najvišji vrh v skupini Krvavca.
Novo!!: Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Kalški greben · Poglej več »
Kamniška Bistrica
Kamniška Bistrica je ledeniška dolina, ki se začene v zatrepih nad planinskim Domom v Kamniški Bistrici (600 m nmv), kjer izvira tudi istoimenska reka in od koder je izhodišče planinskih poti v Kamniške Alpe pri kraju Stahovica, in konča pri kraju Stahovica, severno od mesta Kamnik.
Novo!!: Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Kamniška Bistrica · Poglej več »
Karel Zois
Karel Zois s polnim imenom Karel Filip Evgen Zois, baron Edelsteinski, slovenski botanik, * 18. november 1756, Ljubljana, † 29. oktober 1799, Trst.
Novo!!: Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Karel Zois · Poglej več »
Koča na Kamniškem sedlu
Kamniška koča na Kamniškem sedlu (1864 m) je planinska postojanka, ki leži tik pod grebenom ''Kamniškega sedla'' (1903 m) (tudi Jermanova vrata), ki ga na zahodu omejuje ostenje Brane, na vzhodu pa Planjava.
Novo!!: Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Koča na Kamniškem sedlu · Poglej več »
Kokra
Kókra je reka v severozahodni Sloveniji, levi pritok Save v Kranju.
Novo!!: Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Kokra · Poglej več »
Navadni macesen
Navadni macesen tudi evropski macesen (znanstveno ime Larix decidua) je vrsta macesna, razširjena na območju gorstev srednje Evrope, v Alpah in Karpatih.
Novo!!: Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Navadni macesen · Poglej več »
Planinska postojanka
Planinska postojanka je planinski objekt, ki služi planinski oz.
Novo!!: Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Planinska postojanka · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Seznam planinskih postojank v Sloveniji
Seznam planinskih postojank v Sloveniji.
Novo!!: Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Seznam planinskih postojank v Sloveniji · Poglej več »
Skuta, Kamniško-Savinjske Alpe
Skuta je z 2532 metri tretji najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp.
Novo!!: Cojzova koča na Kokrskem sedlu in Skuta, Kamniško-Savinjske Alpe · Poglej več »
