Hitreje kot brskalnik!
54 odnosi: Anatomija, Angleži, Anglija, Španija, Čutilni receptor, Bakterije, Benetke, Copleyjeva medalja, Edgar Douglas Adrian, Filozofija, Fiziologija, Histologija, Howard Walter Florey, Hrbtenjača, Johann Wolfgang von Goethe, Johannes Peter Müller, John Carew Eccles, Kolera, Kraljeva družba, Kraljeva medalja, London, Medicina, Mišica, Možgani, Možganska skorja, Naravoslovje, Nevrologija, Nevron, Nobelov sklad, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Patologija, Pesništvo, Predsednik Kraljeve družbe, Prva svetovna vojna, Ragbi, Ragnar Granit, Red britanskega imperija, Refleks, Revmatoidni artritis, Robert Koch, Rudolf Virchow, Santiago Ramón y Cajal, Sir (naziv), Univerza v Cambridgeu, Univerza v Oxfordu, Univerza Yale, Utrujenost, Veslanje, Zgodovina, ..., 1857, 1952, 27. november, 4. marec. Razširi indeks (4 več) »
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Anatomija · Poglej več »
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Angleži · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Anglija · Poglej več »
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Španija · Poglej več »
Čutilni receptor
Čutilni ali senzorični receptor je struktura v živčnem sistemu, ki prepozna dražljaj iz okolice ali znotraj organizma in ga pretvori v elektrokemični potencial.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Čutilni receptor · Poglej več »
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Bakterije · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Benetke · Poglej več »
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Copleyjeva medalja · Poglej več »
Edgar Douglas Adrian
Edgar Douglas Adrian, prvi baron Adrian, OM, PRS, angleški nevrofiziolog, * 30. november 1889, Hampstead, London, Anglija, † 4. avgust 1977, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Edgar Douglas Adrian · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Filozofija · Poglej več »
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Fiziologija · Poglej več »
Histologija
pljučnega tkiva, obarvan z barvili hematoksilin in eozin, pod mikroskopom Histologija (grško ἱστός - mreža, λόγος - veda) je veda, ki opisuje mikroskopsko zgradbo tkiv na osnovi opazovanja tkivnih rezin.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Histologija · Poglej več »
Howard Walter Florey
Baron Howard Walter Florey, PRS, avstralsko-britanski patolog, * 24. september 1898, Adelaide, Avstralija, † 21. februar 1968, Oxford, Anglija.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Howard Walter Florey · Poglej več »
Hrbtenjača
Hrbtenjača je del živčnega sistema vretenčarjev, ki leži v hrbteničnem kanalu in jo oklepa in varuje hrbtenica.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Hrbtenjača · Poglej več »
Johann Wolfgang von Goethe
Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Johann Wolfgang von Goethe · Poglej več »
Johannes Peter Müller
Johannes Peter Müller, nemški fiziolog, anatom in ihtiolog, * 14. julij 1801, Koblenz, Prvo Francosko cesarstvo, † 28. april 1858, Berlin, Prusija.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Johannes Peter Müller · Poglej več »
John Carew Eccles
Sir John Carew Eccles, FRS, avstralski nevrofiziolog, nobelovec, * 27. januar 1903, Melbourne, Avstralija, † 2. maj 1997, Locarno, Švica.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in John Carew Eccles · Poglej več »
Kolera
Kolera je akutna nalezljiva epidemična črevesna bolezen.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Kolera · Poglej več »
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Kraljeva družba · Poglej več »
Kraljeva medalja
Kraljeva medalja ali tudi kraljičina medalja (/The Queen's Medal) je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Kraljeva družba iz Londona za »dva najpomembnejša prispevka k napredku naravoslovnega znanja« in za »en izjemen prispevek k uporabnim znanostim« znotraj Skupnosti narodov.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Kraljeva medalja · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in London · Poglej več »
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Medicina · Poglej več »
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Mišica · Poglej več »
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Možgani · Poglej več »
Možganska skorja
Možgánska skórja ali cerebrálni kórteks je najbolj zunanja plast živčnega tkiva velikih možganov pri nekaterih vretenčarjih.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Možganska skorja · Poglej več »
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Naravoslovje · Poglej več »
Nevrologija
Možgani šimpanza Nevrologija je veja medicine.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Nevrologija · Poglej več »
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Nevron · Poglej več »
Nobelov sklad
Logotip Nobelov sklad (švedsko Nobelstiftelsen) je zasebna ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, katere glavni dejavnosti sta podeljevanje Nobelovih nagrad in upravljanje s finančnimi sredstvi, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel v svoji oporoki namenil za vsakoletno nagrajevanje »tistih, ki so tekom predhodnega leta napravili največjo korist človeštvu«.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Nobelov sklad · Poglej več »
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Nobelova nagrada · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino · Poglej več »
Patologija
pljučnice. Patologija je študija ali diagnoza bolezni s pregledom organa, tkiva, telesne tekočine, ali celega telesa (obdukcija).
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Patologija · Poglej več »
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Pesništvo · Poglej več »
Predsednik Kraljeve družbe
Predsednik Kraljeve družbe (izvirno; kratica PRS) je izvoljeni vodja Kraljeve družbe iz Londona.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Predsednik Kraljeve družbe · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ragbi
220px Rágbi je igra za 2 ekipi s po 15 igralci, včasih so ekipe po 8 ali 7 igralcev, kar je zelo redko.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Ragbi · Poglej več »
Ragnar Granit
Ragnar Arthur Granit, finsko-švedski fiziolog in akademik, Nobelovec, * 30. oktober 1900, Riihimäki, Finska, † 12. marec 1991, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Ragnar Granit · Poglej več »
Red britanskega imperija
Red britanskega imperija Red britanskega imperija (izvirno angleško The Most Excellent Order of the British Empire) je britanski viteški red, ki ga je 4.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Red britanskega imperija · Poglej več »
Refleks
Refleks je najenostavnejša oblika vedenja, pri katerem pride do hitrega, stereotipnega in nehotenega odziva na dražljaj.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Refleks · Poglej več »
Revmatoidni artritis
Revmatoidni artritis (RA) je kronična sistemska vnetna bolezen, ki lahko prizadene številna tkiva in organe, predvsem pa prizadene sinovialne sklepe.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Revmatoidni artritis · Poglej več »
Robert Koch
Heinrich Hermann Robert Koch, nemški zdravnik in mikrobiolog, * 11. december 1843, Clausthal, † 27. maj 1910, Baden-Baden.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Robert Koch · Poglej več »
Rudolf Virchow
Rudolf Ludwig Karl Virchow, nemški zdravnik, antropolog, patolog, prazgodovinar, biolog in politik, * 13. oktober 1821, † 5. september 1902.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Rudolf Virchow · Poglej več »
Santiago Ramón y Cajal
Santiago Ramón y Cajal, španski histolog in zdravnik, * 1. maj 1852, Petilla de Aragon, Španija, † 17. oktober 1934, Madrid, Španija.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Santiago Ramón y Cajal · Poglej več »
Sir (naziv)
Sir tudi je naziv vitezov in baronetov v Združenem kraljestvu.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Sir (naziv) · Poglej več »
Univerza v Cambridgeu
Univerza v Cambridgeu (angleško, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in četrto najstarejšo v zahodnem (neislamskem) svetu.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Univerza v Cambridgeu · Poglej več »
Univerza v Oxfordu
Univerza v Oxfordu je univerza v Oxfordu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1096 in velja za najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Univerza v Oxfordu · Poglej več »
Univerza Yale
Univerza Yale je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju New Haven, Connecticut, ZDA.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Univerza Yale · Poglej več »
Utrujenost
Utrujenost je zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa, zaradi dalj časa trajajočega, čezmernega napora, obremenitve ali zaradi bolezni.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Utrujenost · Poglej več »
Veslanje
sličica Veslanje je v slovenščini skupna oznaka za premikanje čolna v pomočjo različnih vesel.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Veslanje · Poglej več »
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in Zgodovina · Poglej več »
1857
1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in 1857 · Poglej več »
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in 1952 · Poglej več »
27. november
27.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in 27. november · Poglej več »
4. marec
4.
Novo!!: Charles Scott Sherrington in 4. marec · Poglej več »
