Hitreje kot brskalnik!
39 odnosi: Aleksander Sergejevič Puškin, Aleksander Solženicin, Alojz Rebula, Anton Aškerc, Bibliografija, Bukovnik, Dom in svet, Fjodor Dostojevski, Fotografija, Franc Sušnik (publicist), France Prešeren, Ivan Cankar, Koroška (pokrajina), Koroška (vojvodina), Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Lev Nikolajevič Tolstoj, Ljubljanski zvon, Mohorjeva družba, Nemščina, Oton Župančič, Pavliha (časopis), Pesnik, Petrolejka, Pliberk, Prežihov Voranc, Prevajanje, Prva svetovna vojna, Revija, Seznam slovenskih pesnikov, Simon Gregorčič, Slovenci, Soška fronta, Strojna, Suha, Koroška, Učitelj, 18. junij, 1896, 1977, 2. februar.
Aleksander Sergejevič Puškin
Aleksander Sergejevič Puškin, (rusko Алекса́ндр Серге́евич Пу́шкин), ruski pesnik, pisatelj in dramatik, * 6. junij (26. maj, ruski koledar) 1799, Moskva, Rusija, † 10. februar (29. januar) 1837, Sankt Peterburg.
Novo!!: Blaž Mavrel in Aleksander Sergejevič Puškin · Poglej več »
Aleksander Solženicin
Aleksander Isajevič Solženicin (rusko Алекса́ндр Иса́евич Солжени́цын), ruski pisatelj, dobitnik Nobelove nagrade za književnost, * 11. december 1918, Kislovodsk, Stavropolski okraj, Rusija, † 3. avgust 2008, Moskva, Rusija.
Novo!!: Blaž Mavrel in Aleksander Solženicin · Poglej več »
Alojz Rebula
Alojz Rebula, slovenski pisatelj, dramaturg, esejist, prevajalec, * 21. julij 1924, Šempolaj pri Nabrežini, Italija, † 23. oktober 2018, Topolšica.
Novo!!: Blaž Mavrel in Alojz Rebula · Poglej več »
Anton Aškerc
Anton Aškerc (psevdonim Gorazd), slovenski pesnik, duhovnik in arhivist, * 9. januar 1856, Rimske Toplice, † 10. junij 1912, Ljubljana.
Novo!!: Blaž Mavrel in Anton Aškerc · Poglej več »
Bibliografija
Bibliografija (grško biblio /biblios/ v pomenu knjiga in graphos, pisati, risati) je urejen seznam tiskanih del.
Novo!!: Blaž Mavrel in Bibliografija · Poglej več »
Bukovnik
Bukovnik je izraz za v 18. in 19. stoletju nešolanega literarno delujočega človeka.
Novo!!: Blaž Mavrel in Bukovnik · Poglej več »
Dom in svet
Dom in svet je bil slovenski literarni mesečnik, ki je izhajal med letoma 1888 in 1944.
Novo!!: Blaž Mavrel in Dom in svet · Poglej več »
Fjodor Dostojevski
Fjodor Mihajlovič Dostojevski (transliteracija:Fëdor Mihajlovič Dostoevskij), ruski pisatelj in prevajalec beloruskega porekla, * 11. november (30. oktober po ruskem koledarju) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Blaž Mavrel in Fjodor Dostojevski · Poglej več »
Fotografija
Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.
Novo!!: Blaž Mavrel in Fotografija · Poglej več »
Franc Sušnik (publicist)
Franc Sušnik, slovenski literat, knjižničar, pedagog, zgodovinar in publicist, * 14. november 1898, Prevalje, † 21. februar 1980, Slovenj Gradec.
Novo!!: Blaž Mavrel in Franc Sušnik (publicist) · Poglej več »
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Novo!!: Blaž Mavrel in France Prešeren · Poglej več »
Ivan Cankar
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.
Novo!!: Blaž Mavrel in Ivan Cankar · Poglej več »
Koroška (pokrajina)
Zgodovinska Koroška Koróška ali slovénska Koróška je statistična regija in neformalna pokrajina v Sloveniji.
Novo!!: Blaž Mavrel in Koroška (pokrajina) · Poglej več »
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Blaž Mavrel in Koroška (vojvodina) · Poglej več »
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
Listkovni abecedno imenski katalog Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Koroška osrednja knjižnica dr.
Novo!!: Blaž Mavrel in Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika · Poglej več »
Lev Nikolajevič Tolstoj
Grof Lev Nikolajevič Tolstoj, ruski pisatelj, politik in publicist, * 9. september 1828, Jasna Poljana, Tulska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija), † 20. november 1910, Astapovo, Tambovska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija).
Novo!!: Blaž Mavrel in Lev Nikolajevič Tolstoj · Poglej več »
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Novo!!: Blaž Mavrel in Ljubljanski zvon · Poglej več »
Mohorjeva družba
Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ustanovljena 27.
Novo!!: Blaž Mavrel in Mohorjeva družba · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Blaž Mavrel in Nemščina · Poglej več »
Oton Župančič
Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon, * 23. januar 1878, Vinica, Bela krajina, † 11. junij 1949, Ljubljana.
Novo!!: Blaž Mavrel in Oton Župančič · Poglej več »
Pavliha (časopis)
Naslovnica prve številke ''Pavlihe'' Pavliha je bilo ime več humorističnim časopisom.
Novo!!: Blaž Mavrel in Pavliha (časopis) · Poglej več »
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Novo!!: Blaž Mavrel in Pesnik · Poglej več »
Petrolejka
Prenosna petrolejka Petrolejka je svetilka v kateri zgoreva petrolej.
Novo!!: Blaž Mavrel in Petrolejka · Poglej več »
Pliberk
Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.
Novo!!: Blaž Mavrel in Pliberk · Poglej več »
Prežihov Voranc
Lovro Kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc, slovenski pisatelj in politik, * 10. avgust 1893, Podgora, Avstro-Ogrska, † 18. februar 1950, Maribor, SR Slovenija.
Novo!!: Blaž Mavrel in Prežihov Voranc · Poglej več »
Prevajanje
Prevajanje je proces prenosa pomena iz izvirnega jezika v ciljni jezik.
Novo!!: Blaž Mavrel in Prevajanje · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Blaž Mavrel in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Revija
Revija je periodična publikacija, ki zajema večje število člankov; revija se financira z oddajo oglasnega prostora znotraj publikacije, s prodajo same revije in/ali iz sredstev založnika.
Novo!!: Blaž Mavrel in Revija · Poglej več »
Seznam slovenskih pesnikov
Seznam slovenskih pesnikov in pesnic.
Novo!!: Blaž Mavrel in Seznam slovenskih pesnikov · Poglej več »
Simon Gregorčič
Simon Gregorčič, slovenski pesnik in duhovnik, * 15. oktober 1844, Vrsno, † 24. november 1906, Gorica.
Novo!!: Blaž Mavrel in Simon Gregorčič · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Blaž Mavrel in Slovenci · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Blaž Mavrel in Soška fronta · Poglej več »
Strojna
Strojna v Občini Ravne na Koroškem je najvišje ležeče naselje v Sloveniji (njegova najvišja točka je na 1055 metrih n. v.). Nekaj kmetij je tako velikih, da se zdijo kot zaselki, domačija Pri Janežu pa je pomemben spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva.
Novo!!: Blaž Mavrel in Strojna · Poglej več »
Suha, Koroška
Suha (nemško: Neuhaus) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.
Novo!!: Blaž Mavrel in Suha, Koroška · Poglej več »
Učitelj
Učitelj je oseba, ki izobražuje druge, kar lahko opravlja poklicno ali ljubiteljsko.
Novo!!: Blaž Mavrel in Učitelj · Poglej več »
18. junij
18.
Novo!!: Blaž Mavrel in 18. junij · Poglej več »
1896
1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Blaž Mavrel in 1896 · Poglej več »
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Blaž Mavrel in 1977 · Poglej več »
2. februar
2.
Novo!!: Blaž Mavrel in 2. februar · Poglej več »
