Hitreje kot brskalnik!
28 odnosi: Alpinizem, Anatomija, Dekan (šolstvo), Doktorat, Družba Jezusova, Dunaj, Etnografija, Etnologija, Filozofija, Francija, Francozi, Giovanni Antonio Scopoli, Idrija, Kemija, Kirurgija, Krakov, Licej, Ljubljana, Lvov, Naravoslovje, Pariz, Perinatologija, Rudnik, Triglav, Veliki Klek, 10. januar, 1735, 1815.
Alpinizem
Skalno plezanje v Koglu Snežno-ledno in kombinirano plezanje Alpinistično smučanje Alpinizem je dejavnost, ki zajema plezanje, hojo, smučanje v gorskem svetu zlasti po brezpotjih, pogovorno pa ga razumemo kot plezanje.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Alpinizem · Poglej več »
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Anatomija · Poglej več »
Dekan (šolstvo)
Dekán (– desetnik) (ženska oblika je dekánja, dekánica ali dekánka) je strokovni vodja visokošolskega zavoda (fakultete oziroma članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, ki usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela. Za dekana visokošolskega zavoda je lahko imenovan, kdor je zaposlen kot visokošolski učitelj na tem zavodu. Dekana imenuje rektor na predlog senata oziroma strokovnega sveta članice univerze. Pisarna dekana se imenuje dekanát. Posebno v nemškem govornem področju se je dekana nekdaj nazivalo z »Vaša spektabiliteta«.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Dekan (šolstvo) · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Doktorat · Poglej več »
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Družba Jezusova · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Dunaj · Poglej več »
Etnografija
Robidišča (foto: Milko Matičetov, julij 1951) Etnografíja (grško narod in pisati) ali narodopisje je opisni (deskriptivni) del etnologije.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Etnografija · Poglej več »
Etnologija
Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Etnologija · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Filozofija · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Francija · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Francozi · Poglej več »
Giovanni Antonio Scopoli
Janez Anton Scopoli (tudi Giovanni Antonio Scopoli), tirolski zdravnik in naravoslovec, * 3. junij 1723, Cavalese, Val di Fiemme, Habsburška monarhija, † 8. maj 1788, Pavia (danes Italija).
Novo!!: Balthasar Hacquet in Giovanni Antonio Scopoli · Poglej več »
Idrija
Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Idrija · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Kemija · Poglej več »
Kirurgija
Kirurgija je veja medicine, ki se ukvarja z operativnim zdravljenjem bolezni in poškodb.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Kirurgija · Poglej več »
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Krakov · Poglej več »
Licej
Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Licej · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Ljubljana · Poglej več »
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Lvov · Poglej več »
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Naravoslovje · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Pariz · Poglej več »
Perinatologija
Perinatologija (tudi porodništvo) je veja medicine, ki deluje na področju načrtovanja in spremljanja nosečnosti ter rojevanja otrok.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Perinatologija · Poglej več »
Rudnik
Kladivo in macola, simbol za področje rudnika v nekaterih evropskih državah. Rudnik je infrastruktura za pridobivanje (izkopavanje) materialov na območju nahajališča energetskih ali mineralnih surovin, ki so hkrati neobnovljivi viri.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Rudnik · Poglej več »
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Triglav · Poglej več »
Veliki Klek
Veliki Klek (nemško Großglockner) (3798 mnm) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza.
Novo!!: Balthasar Hacquet in Veliki Klek · Poglej več »
10. januar
10.
Novo!!: Balthasar Hacquet in 10. januar · Poglej več »
1735
1735 (MDCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Balthasar Hacquet in 1735 · Poglej več »
1815
1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Balthasar Hacquet in 1815 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Baltazar Hacquet, Belsazar Hacquet.
