Hitreje kot brskalnik!
27 odnosi: Čeng Hao, Basel, Bezprim, Julijanski koledar, Konrad II. Nemški, Kursk, Oton Boleslavovič, Papež Benedikt IX., Papež Janez XIX., Prestopno leto, Rimske številke, Seznam papežev, Simonija, Sobota, Sveto rimsko cesarstvo, Vratislav II., 1033, 1067, 1085, 1092, 1101, 14. september, 16. februar, 21. oktober, 6. september, 970, 986.
Čeng Hao
Čeng Hao (pinjin: Chéng Hào, 程顥, stilizirano ime Bóchún (kitajsko: 伯淳), neokonfucijanski filozof in kozmolog, * 1032 Luojang, Kitajska, † 1085. Skupaj z mlajšim bratom Čeng Jijem in še nekaterimi somišljeniki (Džov Dunji, Džang Dzaj, Šao Jong in Sima Guang ga uvrščamo med utiralce neokonfucijanstva, ki so se s konzervativno politično držo zoperstavili Vang Anšijevim ekonomskim reformam v Severnem Songu. V njegovi kozmologiji so še opazni močni vplivi daoizma in naturalistične šole.
Novo!!: 1032 in Čeng Hao · Poglej več »
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.
Novo!!: 1032 in Basel · Poglej več »
Bezprim
Bezprim (poljsko Bezprym, madžarsko Veszprém) je bil od leta 1031 do svoje smrti bojvoda Poljske, * okoli 986, † 1032. Bil je najstarejši sin poljskeka kralja Boleslava I. Hrabrega, vendar ni bil izbran za njegovega naslednika. Oče ga je okoli leta 1001 poslal v Italijo, da bi postal menih v puščavniškem samostanu svetega Romualda v Raveni. Bezprima je po očetov smrti polbrat Mješko II. Lambert leta 1031 izgnal iz države. Po hkratnem napadu nemških in kijevskih sil ter pobegu Mješka II. na Češko, je Bezprim postal vladar velikih območij Poljske. Njegova vladavina je bila kratka in po nekaterih virih izjemno okrutna. Leta 1032 je bil umorjen in Mješko II. se je vrnil na poljski prestol. Domneva se, da se je med Bezprimovo kratko vladavino začel upor poganov proti pokristjanjevanju.
Novo!!: 1032 in Bezprim · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: 1032 in Julijanski koledar · Poglej več »
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Novo!!: 1032 in Konrad II. Nemški · Poglej več »
Kursk
Kursk je mesto v Rusiji, upravno središče Kurske oblasti.
Novo!!: 1032 in Kursk · Poglej več »
Oton Boleslavovič
Oton Boleslavovič (poljsko Otto Bolesławowic) iz dinastija Pjastov je bil tretji sin poljskega kralja Boleslava I. Hrabrega in leta 1032/1033 vojvoda Poljske, * 1000, † 1033.
Novo!!: 1032 in Oton Boleslavovič · Poglej več »
Papež Benedikt IX.
Papež Benedikt IX. (Papa Benedictus Nonus) rojen kot Teofilakt pl.
Novo!!: 1032 in Papež Benedikt IX. · Poglej več »
Papež Janez XIX.
Papež Janez XIX. (Papa Joannes Undevicesimus) rojen kot Roman pl.
Novo!!: 1032 in Papež Janez XIX. · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 1032 in Prestopno leto · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: 1032 in Rimske številke · Poglej več »
Seznam papežev
Južni Koreji Svetega sedeža Seznam papežev Rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: 1032 in Seznam papežev · Poglej več »
Simonija
Simonija je izraz, s katerim označujemo kupovanje funkcij in služb (predvsem cerkvenih) za denar.
Novo!!: 1032 in Simonija · Poglej več »
Sobota
Sobóta je dan v tednu med petkom in nedeljo.
Novo!!: 1032 in Sobota · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: 1032 in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Vratislav II.
Vratislav II. iz dinastije Přemyslidov je bil češki vojvoda in prvi češki kralj, * okoli 1032, † 14. januar 1092.
Novo!!: 1032 in Vratislav II. · Poglej več »
1033
1033 (MXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1032 in 1033 · Poglej več »
1067
1067 (MLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1032 in 1067 · Poglej več »
1085
1085 (MLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1032 in 1085 · Poglej več »
1092
1092 (MXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1032 in 1092 · Poglej več »
1101
1101 (MCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1032 in 1101 · Poglej več »
14. september
14.
Novo!!: 1032 in 14. september · Poglej več »
16. februar
16.
Novo!!: 1032 in 16. februar · Poglej več »
21. oktober
21.
Novo!!: 1032 in 21. oktober · Poglej več »
6. september
6.
Novo!!: 1032 in 6. september · Poglej več »
970
970 (CMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 1032 in 970 · Poglej več »
986
986 (CMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1032 in 986 · Poglej več »
