Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha

Index Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha

Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1947 je teolog in muzikolog Friedrich Smend izdal študijo, ki je navajala, da je Bach pogosto uporabljal naravni red številčne abecede (A.

100 odnosi: Abeceda, Andreas Werckmeister, Apostol, Arhitektura, Aritmetika, Babilon, Bas, Citiranje, Egipt, Epitaf, Filozofija, Giovanni Porta, Glasbena kompozicija, Glasbilo, Gregorijanski koral, Indija, Interval (glasba), Jezus Kristus, Johann Sebastian Bach, Klavir, Književnost, Knjiga, Krščanstvo, Kriptografija, Kronologija, Latinščina, Leipzig, Maša, Magnificat, Martin Luter, Matematika, Mistika, Molova lestvica, Muzikolog, Nemčija, Nicejsko-carigrajska veroizpoved, Nota, Opus, Partitura, Pesništvo, Pesnik, Pitagora, Poetika, Ritem, Simbolizem, Skladatelj, Sonata, Sveta Trojica, Sveto pismo, Takt, ..., Teolog, Tonaliteta, Viola, Zaporedje, 1 (število), 10 (število), 11 (število), 12 (število), 13 (število), 14 (število), 15 (število), 1583, 16 (število), 1620, 1636, 1650, 1665, 1685, 17 (število), 17. stoletje, 1709, 1713, 1727, 1729, 1730, 18 (število), 18. stoletje, 19 (število), 1947, 1985, 2 (število), 20 (število), 20. stoletje, 21 (število), 21. marec, 22 (število), 23 (število), 24 (število), 28. julij, 3 (število), 4 (število), 41 (število), 496 pr. n. št., 5 (število), 582 pr. n. št., 6 (število), 7 (število), 8 (število), 82 (število), 9 (število). Razširi indeks (50 več) »

Abeceda

Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Abeceda · Poglej več »

Andreas Werckmeister

Andreas Werckmeister, nemški baročni organist, skladatelj in glasbeni teoretik, * 30. november 1645, Benneckenstein, † 26. oktober 1706, Halberstadt.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Andreas Werckmeister · Poglej več »

Apostol

Zadnja večerja'' Izraz apóstol v krščanstvu pomeni učence Jezusa Kristusa oziroma oznanjevalce njegovega verskega nauka.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Apostol · Poglej več »

Arhitektura

Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Arhitektura · Poglej več »

Aritmetika

Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Aritmetika · Poglej več »

Babilon

Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Babilon · Poglej več »

Bas

Bás (latinsko bassus - globok) je nizek moški pevski glas.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Bas · Poglej več »

Citiranje

Citiranje je znanstvena metoda, ki kaže na vire znanstvenih izjav.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Citiranje · Poglej več »

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Egipt · Poglej več »

Epitaf

Primer epitafa Epitaf (izraz v stari grščini pomeni "na nagrobnem kamnu (spomeniku)") je nagrobnik, nagrobno besedilo, navadno napisano v spomin oziroma počastitev umrlega.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Epitaf · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Filozofija · Poglej več »

Giovanni Porta

Giovanni Porta, italijanski operni skladatelj, * 1675, Benetke, † 21. junij 1755, München.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Giovanni Porta · Poglej več »

Glasbena kompozicija

Glásbena kompozícija (latinsko componere - sestaviti), tudi glásbeno délo ali skládba.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Glasbena kompozicija · Poglej več »

Glasbilo

Glasbílo oziroma glásbeni instrumènt je priprava za izvajanje glasbe.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Glasbilo · Poglej več »

Gregorijanski koral

Gregor I. med narekovanjem gregorijanskega napeva (iz antifonarja samostana St. Gallen, okrog leta 1000 Gregorijanski koral je srednjeveško liturgično enoglasno petje.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Gregorijanski koral · Poglej več »

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Indija · Poglej več »

Interval (glasba)

Interval je razdalja med dvema tonoma oz.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Interval (glasba) · Poglej več »

Jezus Kristus

Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Jezus Kristus · Poglej več »

Johann Sebastian Bach

Johann Sebastian Bach, nemški skladatelj in organist, * 21. marec 1685 (J.k.), Eisenach, Nemčija, † 28. julij 1750 (G.k.), Leipzig, Nemčija.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Johann Sebastian Bach · Poglej več »

Klavir

Klavír je glasbilo s tipkami.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Klavir · Poglej več »

Književnost

Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Književnost · Poglej več »

Knjiga

Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Knjiga · Poglej več »

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Krščanstvo · Poglej več »

Kriptografija

2. svetovni vojni, je za zaščito občutjivih sporočil in zvez uporabljal zapleteno šifriranje. Kriptografíja (grško kryptós - skrit in gráphein - pisati) je veda o matematičnih tehnikah za dosego informacijske varnosti, kot je zaupnost, celovitost podatkov, overjanje identitete in podatkov.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Kriptografija · Poglej več »

Kronologija

Kronologíja je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje dogodke v času, predvsem s poudarkom razvrščanja zgodovinskih dogodkov v časovni trak in primerjanje istih dogodkov na podlagi različnih koledarjev oz.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Kronologija · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Latinščina · Poglej več »

Leipzig

Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Leipzig · Poglej več »

Maša

Rimskokatoliška maša v Mariboru Maša je v krščanstvu glavni bogoslužni liturgični obred, ki ga poleg Rimskokatoliške cerkve z določenimi razlikami uporabljajo tudi grkokatoliki, anglikanci in evangeličani.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Maša · Poglej več »

Magnificat

Magnificat ali magnífikat (latinsko " poveličuje ") je Marijina hvalnica, ki se uporablja v bogoslužju katoliške, pravoslavne in anglikanske Cerkve.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Magnificat · Poglej več »

Martin Luter

Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Martin Luter · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Matematika · Poglej več »

Mistika

Mistika ali misticizem je nauk o verskih skrivnostih, misterijih (kot sestavina religij) oziroma religiozni in filozofski nauk o dojemanju nadnaravnih resnic (z razmišljanjem, meditacijo), zlasti nauk o neposrednem doživljanju Boga − o skrivnostnem združevanju človeške duše z Bogom.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Mistika · Poglej več »

Molova lestvica

Molova lestvica je zaporedna skupina sedmih tonov s ponovitvijo prvega (osnovnega).

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Molova lestvica · Poglej več »

Muzikolog

Muzikológ je oseba, ki deluje na področju muzikologije.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Muzikolog · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Nemčija · Poglej več »

Nicejsko-carigrajska veroizpoved

Nicejsko-carigrajska veroizpoved (tudi izpoved vere ali kratko vera, latinsko: credo) je krščanska molitev, ki obsega vse glavne prvine krščanskega verovanja.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Nicejsko-carigrajska veroizpoved · Poglej več »

Nota

right Nota (lat. nota.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Nota · Poglej več »

Opus

Opus je izraz, ki izhaja iz latinščine in pomeni delo, nanaša pa se predvsem na umetniške izdelke.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Opus · Poglej več »

Partitura

Primer partiture za simfonični orkester Partitúra je notni zapis večglasne skladbe, ki jo hkrati izvaja več glasbenih instrumentov ali vokalistov.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Partitura · Poglej več »

Pesništvo

kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Pesništvo · Poglej več »

Pesnik

Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Pesnik · Poglej več »

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Pitagora · Poglej več »

Poetika

Poetika je lahko.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Poetika · Poglej več »

Ritem

Rítem (starogrško: ritmós - tok) v glasbi pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Ritem · Poglej več »

Simbolizem

Religiozmi simboli Simbolízem je sistematična uporaba simbolov (znakov, znamenj).

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Simbolizem · Poglej več »

Skladatelj

Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Skladatelj · Poglej več »

Sonata

Sonata (iz italijanskega sonare, zveneti) je ciklična (večstavčna) instrumentalna glasbena oblika, ki jo izvajata eden ali dva solistična instrumenta.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Sonata · Poglej več »

Sveta Trojica

desno Sveta Trojica (grško ali, latinsko Sancta Trinitas) je eno od poimenovanj Boga v krščanstvu.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Sveta Trojica · Poglej več »

Sveto pismo

Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Sveto pismo · Poglej več »

Takt

Takt je metrična enota v glasbi, ki se v notni pisavi loči od drugih taktov z navpično črto, imenovano taktnica.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Takt · Poglej več »

Teolog

Teolog je znanstvenik, ki se ukvarja s preučevanjem teologije.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Teolog · Poglej več »

Tonaliteta

Predznak G-dura ali e-molaTonaliteta je skupnost vseh karakteristik, ki povezujejo niz tonov ali akordov neke tonalne kompozicije okrog tonike, tj.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Tonaliteta · Poglej več »

Viola

ViolaViola je glasbilo s štirimi strunami iz skupine godal.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Viola · Poglej več »

Zaporedje

Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in Zaporedje · Poglej več »

1 (število)

1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 1 (število) · Poglej več »

10 (število)

10 (desét) je naravno število, za katero velja 10.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 10 (število) · Poglej več »

11 (število)

11 (enájst) je naravno število, za katero velja 11.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 11 (število) · Poglej več »

12 (število)

12 (dvánajst ali dvanájst) je naravno število, za katero velja 12.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 12 (število) · Poglej več »

13 (število)

13 (trínajst ali trinájst) je naravno število, za katero velja 13.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 13 (število) · Poglej več »

14 (število)

14 (štírinajst ali štirinájst) je naravno število, za katero velja 14.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 14 (število) · Poglej več »

15 (število)

15 (pétnajst ali petnájst) je naravno število, za katero velja 15.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 15 (število) · Poglej več »

1583

1583 (MDLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 1583 · Poglej več »

16 (število)

16 (šéstnajst ali šestnájst) je naravno število, za katero velja 16.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 16 (število) · Poglej več »

1620

1620 (MDCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 1620 · Poglej več »

1636

1636 (MDCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 1636 · Poglej več »

1650

1650 (MDCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 1650 · Poglej več »

1665

1665 (MDCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 1665 · Poglej več »

1685

1685 (MDCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 1685 · Poglej več »

17 (število)

17 (sédemnajst ali sedemnájst) je naravno število, za katero velja 17.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 17 (število) · Poglej več »

17. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 17. stoletje · Poglej več »

1709

1709 (MDCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 1709 · Poglej več »

1713

1713 (MDCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 1713 · Poglej več »

1727

1727 (MDCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 1727 · Poglej več »

1729

1729 (MDCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 1729 · Poglej več »

1730

1730 (MDCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 1730 · Poglej več »

18 (število)

18 (ósemnajst ali osemnájst) je naravno število, za katero velja 18.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 18 (število) · Poglej več »

18. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 18. stoletje · Poglej več »

19 (število)

19 (devétnajst ali devetnájst) je naravno število, za katero velja 19.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 19 (število) · Poglej več »

1947

1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 1947 · Poglej več »

1985

1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 1985 · Poglej več »

2 (število)

2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 2 (število) · Poglej več »

20 (število)

20 (dvájset) je naravno število, za katero velja 20.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 20 (število) · Poglej več »

20. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 20. stoletje · Poglej več »

21 (število)

21 (ênaindvájset) je naravno število, za katero velja 21.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 21 (število) · Poglej več »

21. marec

21.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 21. marec · Poglej več »

22 (število)

22 (dváindvájset) je naravno število, za katero velja 22.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 22 (število) · Poglej več »

23 (število)

23 (tríindvájset) je naravno število, za katero velja 23.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 23 (število) · Poglej več »

24 (število)

24 (štíriindvájset) je naravno število, za katero velja 24.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 24 (število) · Poglej več »

28. julij

28.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 28. julij · Poglej več »

3 (število)

3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 3 (število) · Poglej več »

4 (število)

4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 4 (število) · Poglej več »

41 (število)

41 (ênainštírideset) je naravno število, za katero velja 41.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 41 (število) · Poglej več »

496 pr. n. št.

Brez opisa.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 496 pr. n. št. · Poglej več »

5 (število)

5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 5 (število) · Poglej več »

582 pr. n. št.

Brez opisa.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 582 pr. n. št. · Poglej več »

6 (število)

6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 6 (število) · Poglej več »

7 (število)

7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 7 (število) · Poglej več »

8 (število)

8 (ósem) je naravno število, za katero velja 8.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 8 (število) · Poglej več »

82 (število)

82 (dváinósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 82.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 82 (število) · Poglej več »

9 (število)

9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.

Novo!!: Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha in 9 (število) · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »