Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Štefan Kočevar

Index Štefan Kočevar

Štefan Kočevar, slovenski zdravnik in politik, * 14. avgust 1808, Središče ob Dravi, † 22. februar 1883, Celje.

Kazalo

  1. 27 odnosi: Štajerska, Celje, Doktorat, Dunaj, Gradec, Hrvati, Ilirizem, Josip Vošnjak, Kočevar, Ljudsko pesništvo, Medicina, Nemci, Podčetrtek, Politik, Porod, Revolucije leta 1848, Slovar, Slovenci, Središče ob Dravi, Stanko Vraz, Zagreb, Zdravnik, 14. avgust, 1808, 1883, 19. stoletje, 22. februar.

Štajerska

Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.

Poglej Štefan Kočevar in Štajerska

Celje

Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.

Poglej Štefan Kočevar in Celje

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Štefan Kočevar in Doktorat

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Štefan Kočevar in Dunaj

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Štefan Kočevar in Gradec

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Poglej Štefan Kočevar in Hrvati

Ilirizem

Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).

Poglej Štefan Kočevar in Ilirizem

Josip Vošnjak

Josip Vošnjak, (s psevdonimom J. Skalec, J. M.Dravinjski) slovenski politik, zdravnik in pisatelj, * 4. januar 1834, Šoštanj, † 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici.

Poglej Štefan Kočevar in Josip Vošnjak

Kočevar

Kočevar je 138. najbolj pogost priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 31.

Poglej Štefan Kočevar in Kočevar

Ljudsko pesništvo

Ljudsko pesništvo kaže življenje v neposredni resničnosti in elementarno močni preprostosti.

Poglej Štefan Kočevar in Ljudsko pesništvo

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Poglej Štefan Kočevar in Medicina

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Poglej Štefan Kočevar in Nemci

Podčetrtek

Podčetrtek je naselje, središče občine Podčetrtek.

Poglej Štefan Kočevar in Podčetrtek

Politik

Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.

Poglej Štefan Kočevar in Politik

Porod

Novorojenček in mati takoj po porodu Porod (latinsko partus) je zadnja stopnja nosečnosti, pri kateri plod zapusti maternico.

Poglej Štefan Kočevar in Porod

Revolucije leta 1848

Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.

Poglej Štefan Kočevar in Revolucije leta 1848

Slovar

Slovarji Slovár ali besednják je knjiga, v katerem so abecedno urejene in pojasnjene besede nekega jezika.

Poglej Štefan Kočevar in Slovar

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Štefan Kočevar in Slovenci

Središče ob Dravi

Središče ob Dravi je naselje z okoli 1000 prebivalci in središče Občine Središče ob Dravi.

Poglej Štefan Kočevar in Središče ob Dravi

Stanko Vraz

Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.

Poglej Štefan Kočevar in Stanko Vraz

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Štefan Kočevar in Zagreb

Zdravnik

Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.

Poglej Štefan Kočevar in Zdravnik

14. avgust

14.

Poglej Štefan Kočevar in 14. avgust

1808

1808 (MDCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Štefan Kočevar in 1808

1883

1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Štefan Kočevar in 1883

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Poglej Štefan Kočevar in 19. stoletje

22. februar

22.

Poglej Štefan Kočevar in 22. februar