Hitreje kot brskalnik!
26 odnosi: Anglija, Škotska, Bernard iz Clairvauxa, Burgundija, Cistercijani, Cistercijanski samostan Stična, Cvetna nedelja, Dorset, Francija, God, Krščanstvo, Menih, Normani, Opat, Papež Honorij II., Papež Kalist II., Papež Pashal II., Pariz, Prekmursko narečje, Rimskokatoliška cerkev, Slovenščina, Svetnik, Tridentinski koncil, 1050, 1134, 28. marec.
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Štefan Harding in Anglija · Poglej več »
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Novo!!: Štefan Harding in Škotska · Poglej več »
Bernard iz Clairvauxa
Bernard iz Clairvauxa, krščanski mistik, menih in opat, ustanovitelj cistercijanov, cerkveni učitelj, cerkveni pisatelj in svetnik, * 1090, Fontaine-lès-Dijon, danes Francija, † 20. avgust 1153, opatija Clairvaux, danes Francija iza in neža.
Novo!!: Štefan Harding in Bernard iz Clairvauxa · Poglej več »
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Novo!!: Štefan Harding in Burgundija · Poglej več »
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Novo!!: Štefan Harding in Cistercijani · Poglej več »
Cistercijanski samostan Stična
Cistercijanski samostan Stična, tudi Cistercijanska opatija Stična ali Stiška cisterca je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje (drugi je bil samostan Kostanjevica na Krki).
Novo!!: Štefan Harding in Cistercijanski samostan Stična · Poglej več »
Cvetna nedelja
Cvetna nedelja (tudi cvetnica) je zadnja nedelja pred veliko nočjo, ko krščanski verniki blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje ali oljčne veje, kar je razširjeno po vsej Evropi že od 9.
Novo!!: Štefan Harding in Cvetna nedelja · Poglej več »
Dorset
Lega tradicionalne grofije Dorset v Angliji Dorset (arhaično Dorsetshire) je ena od 48 tradicionalnih grofij s 744.041 prebivalci, ki živijo na površini 2655 km² in je ena od 77 nemetropolitanskih grofij v jugozahodni Angliji s 412.905 prebivalci in površino 2542 km².
Novo!!: Štefan Harding in Dorset · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Štefan Harding in Francija · Poglej več »
God
Priprave na praznovanju godu na začetku 20. stoletja. Slika Fanny Brate: ''God'' (olje na platnu, 1902) Gód (redkeje tudi imendan) je osebni praznik na dan koledarskega svetnika.
Novo!!: Štefan Harding in God · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Štefan Harding in Krščanstvo · Poglej več »
Menih
Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).
Novo!!: Štefan Harding in Menih · Poglej več »
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Novo!!: Štefan Harding in Normani · Poglej več »
Opat
Opat je samostanski predstojnik, ki skrbi za delovanje samostana in menihov.
Novo!!: Štefan Harding in Opat · Poglej več »
Papež Honorij II.
Honorij II., papež Rimskokatoliške cerkve; * kot Lamberto Scannabecchi okrog 1060 Casalfiumanese pri Imoli (Fiagnano (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 13. december 1124 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Štefan Harding in Papež Honorij II. · Poglej več »
Papež Kalist II.
Kalist II., papež Rimskokatoliške cerkve; * kot Gvido (Guy, Guido) okrog 1060 grad Quingey (Burgundija, Vzhodna Francija) † 13. december 1124 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Štefan Harding in Papež Kalist II. · Poglej več »
Papež Pashal II.
Pashal II., papež Rimskokatoliške cerkve in redovnik benediktinec; * okoli 1053 Bleda (Toskana Italija, Sveto rimsko cesarstvo); † 21. januar 1118 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Štefan Harding in Papež Pashal II. · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Štefan Harding in Pariz · Poglej več »
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Novo!!: Štefan Harding in Prekmursko narečje · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Štefan Harding in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Štefan Harding in Slovenščina · Poglej več »
Svetnik
Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.
Novo!!: Štefan Harding in Svetnik · Poglej več »
Tridentinski koncil
Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope.
Novo!!: Štefan Harding in Tridentinski koncil · Poglej več »
1050
1050 (ML) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Štefan Harding in 1050 · Poglej več »
1134
1134 (MCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Štefan Harding in 1134 · Poglej več »
28. marec
28.
Novo!!: Štefan Harding in 28. marec · Poglej več »
