Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Štajerska narečna skupina

Index Štajerska narečna skupina

,Štajerska narečna skupina (štajerščinaLogar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 52.) je skupina tesno povezanih in sorodnih narečij slovenskega jezika, ki se govorijo v osrednjih in zahodnih delih slovenske Štajerske, v Mariboru in okolici, na južnem Pohorju, v spodnji in zgornji Savinjski dolini, v Celju, Velenju in okolici, na Kozjanskem in Bizeljskem.

Kazalo

  1. 25 odnosi: Štajerska, Bizeljsko, Celje, Dolenjska narečna skupina, Drava, Južnopohorsko narečje, Kozjaški govor, Kozjansko, Kozjansko-bizeljsko narečje, Laški govor, Maribor, Panonska narečna skupina, Pohorje, Posavsko narečje, Sava, Savinjska dolina, Sevniško-krški govor, Slovenska narečja, Slovenske gorice, Solčavski govor, Srednještajersko narečje, Srednjesavinjsko narečje, Velenje, Zagorsko-trboveljski govor, Zgornjesavinjsko narečje.

  2. Škrbine o Sloveniji

Štajerska

Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.

Poglej Štajerska narečna skupina in Štajerska

Bizeljsko

Podružnična cerkev sv. Vida na Janževem vrhu, obdana z vinogradi zaselku Bošt Bizeljsko (nem. Wisell), je naselje vaškega značaja v Občini Brežice, ob meji s Hrvaško, hkrati pa po površini tudi največje naselje v občini. Prebivalci naselja se imenujejo Bizelanci in Bizelanke, pravilno po pravopisu pa Bizeljánci/-ke.

Poglej Štajerska narečna skupina in Bizeljsko

Celje

Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.

Poglej Štajerska narečna skupina in Celje

Dolenjska narečna skupina

Dolenjska narečna skupina (dolenjščinaSmole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2.) je skupina tesno povezanih narečij slovenskega jezika, ki se govorijo na področju osrednje Dolenjske in vzhodne Notranjske.

Poglej Štajerska narečna skupina in Dolenjska narečna skupina

Drava

Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.

Poglej Štajerska narečna skupina in Drava

Južnopohorsko narečje

Južnopohorsko narečje (štajerska pohorščina) je slovensko narečje, ki spada v štajersko narečno skupino.

Poglej Štajerska narečna skupina in Južnopohorsko narečje

Kozjaški govor

Kozjaški govor je posebna oblika južnopohorskega narečja znotraj štajerske narečne skupine slovenskega jezika.

Poglej Štajerska narečna skupina in Kozjaški govor

Kozjansko

Planina pri Sevnici, eden osrednjih krajev Kozjanskega. Kozjansko, tudi Srednje Sotelsko je pretežno gričevnata pokrajina v srednjem delu vzhodne Slovenije.

Poglej Štajerska narečna skupina in Kozjansko

Kozjansko-bizeljsko narečje

Kozjansko-bizeljsko narečje (znano tudi kot brežiško-kozjansko narečje ali bizeljsko-obsoteljsko narečje) je narečje slovenskega jezika znotraj štajerske narečne skupine.

Poglej Štajerska narečna skupina in Kozjansko-bizeljsko narečje

Laški govor

Laški govor (laško podnarečjeSmole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2.) je posebna oblika narečja znotraj štajerske narečne skupine slovenskega jezika.

Poglej Štajerska narečna skupina in Laški govor

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Poglej Štajerska narečna skupina in Maribor

Panonska narečna skupina

Panonska narečna skupina ima štiri narečja: prekmursko, prleško, haloško in slovenskogoriško.

Poglej Štajerska narečna skupina in Panonska narečna skupina

Pohorje

Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.

Poglej Štajerska narečna skupina in Pohorje

Posavsko narečje

Posavsko narečje (posavščina) je narečje slovenskega jezika znotraj štajerske narečne skupine, ki pa meji in prehaja v dolenjska narečja, s katerimi si deli mnoge skupne značilnosti.

Poglej Štajerska narečna skupina in Posavsko narečje

Sava

Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).

Poglej Štajerska narečna skupina in Sava

Savinjska dolina

Savinjska dolino je dolina, ki se je oblikovala ob reki Savinji, ki teče po "sredini" doline.

Poglej Štajerska narečna skupina in Savinjska dolina

Sevniško-krški govor

Sevniško-krški govor (sevniško-krško podnarečjeSmole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2.) je posebna oblika narečja znotraj štajerske narečne skupine slovenskega jezika.

Poglej Štajerska narečna skupina in Sevniško-krški govor

Slovenska narečja

Slovénska naréčja so zemljepisne jezikovne zvrsti slovenščine, ki se razlikujejo v besedišču, glasoslovju, naglasu...

Poglej Štajerska narečna skupina in Slovenska narečja

Slovenske gorice

Jeruzalemu Slovenske gorice so gričevje v severovzhodni Sloveniji in so s površino okrog 1017 km2 največje slovensko gričevje.

Poglej Štajerska narečna skupina in Slovenske gorice

Solčavski govor

Solčavski govor (solčavsko podnarečjeSmole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2.) je posebna oblika zgornjesavinjskega narečja slovenščine in spada v štajersko narečno skupino.

Poglej Štajerska narečna skupina in Solčavski govor

Srednještajersko narečje

Srednještajersko narečje (osrednja štajerščinaLogar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 52.) je narečje slovenščine znotraj štajerske narečne skupine.

Poglej Štajerska narečna skupina in Srednještajersko narečje

Srednjesavinjsko narečje

Zahodnoštajersko narečje ali tudi Srednjesavinjsko narečje (Smole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2. zahodna štajerščina) je narečje slovenščine, ki spada v štajersko narečno skupino.

Poglej Štajerska narečna skupina in Srednjesavinjsko narečje

Velenje

Velenje (WöllanLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko. 1904. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 272.) je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Poglej Štajerska narečna skupina in Velenje

Zagorsko-trboveljski govor

Zagorsko-trboveljski govor (zagorsko-trboveljsko podnarečjeSmole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2., tudi zasavščina) je posebna oblika narečja v štajerski narečni skupini slovenskega jezika.

Poglej Štajerska narečna skupina in Zagorsko-trboveljski govor

Zgornjesavinjsko narečje

Zgornjesavinjsko narečje (Smole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2. zgornja savinjščina Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 52.) je slovensko narečje znotraj štajerske narečne skupine.

Poglej Štajerska narečna skupina in Zgornjesavinjsko narečje

Glej tudi

Škrbine o Sloveniji