Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Šmarna gora

Index Šmarna gora

Grmada (v sredini) in Šmarna gora (desno) Zaradi svoje osamele lege in oblike, ki po ljudskem izročilu spominja na žensko oprsje,http://www.ljubljana.si/file/1273895/varna-pot-februar-2013_finalno---web.pdf je Šmarna gora (v ozadju, na sredini) eden prepoznavnejših vrhov v ljubljanski okolici Šmarna gora je osamelec na severu Ljubljanskega polja.

50 odnosi: Šentvid (Ljubljana), Četrtna skupnost Šmarna gora, Cerkev (zgradba), Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Ljubljana (Šmarna gora), Dan vstaje slovenskega naroda, Druga svetovna vojna, Fortifikacija, France Prešeren, Gorjanci, Gotska arhitektura, Gregor Maček, Jakob Aljaž, Janez Vajkard Valvasor, Kapela, Krim (gora), Ljubljana, Ljubljanski potniški promet, Ljubljansko polje, Martin iz Toursa, Matevž Langus, Medno, Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana), Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana), Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana), Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana), Mestna občina, Naravoslovna učna pot, Obir, Osamelec, Polhograjsko hribovje, Rašica (vzpetina), Rožnik, Sava, Sever, Seznam vrhov v Sloveniji, Snežnik, Srednji vek, Starorimska civilizacija, Stol, Sveta Marija, Tabor (utrdba), Toško Čelo, Ton, Trdinov vrh, Triglav, Turški vpadi, Vižmarje, Zavrh, Zavrh pod Šmarno goro, 1324.

Šentvid (Ljubljana)

Šentvid, tudi Šentvid pri Ljubljani ali Šentvid nad Ljubljano, je predel Ljubljane in sedež Četrtne skupnosti Šentvid v Ljubljani.

Novo!!: Šmarna gora in Šentvid (Ljubljana) · Poglej več »

Četrtna skupnost Šmarna gora

Četrtna skupnost Šmarna gora Grmada (v sredini) in Šmarna gora (desno) Četrtna skupnost Šmarna gora je ožja enota Mestne občine Ljubljana in zajema najbolj severne predele Ljubljane in MOL, (nekdanja) naselja na levem bregu Save, pod vznožjem Šmarne gore in Rašice (Tacen, Šmartno, Gameljne, Rašica) Najvišji vrhovi v ČS so: Grmada 676 m, Šmarna gora 669 m, Vrh Staneta Kosca 641 m, kota Rašiškega hriba (Veliki vrh) 568 m in druga kota (Mali vrh) 483 m, vrh Privolje (del Ljubljanskega gozda) 470 m, Rašiški hrib 392 m. Četrtna skupnost Šmarna gora meri 1443 ha in ima 4965 prebivalcev (2020), kar je najmanj med vsemi ljubljanskimi ČS, saj obsega severovzhodno podeželsko obrobje.

Novo!!: Šmarna gora in Četrtna skupnost Šmarna gora · Poglej več »

Cerkev (zgradba)

Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.

Novo!!: Šmarna gora in Cerkev (zgradba) · Poglej več »

Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Ljubljana (Šmarna gora)

Cerkev Rožnovenske Matere Božje je romarska cerkev na Šmarni gori pri Ljubljani.

Novo!!: Šmarna gora in Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Ljubljana (Šmarna gora) · Poglej več »

Dan vstaje slovenskega naroda

Praznovanje 20-letnice vstaje slovenskega ljudstva v Ljubljani leta 1961 Dan vstaje slovenskega naroda je bil republiški praznik SR Slovenije, ki se je proslavljal 22. julija.

Novo!!: Šmarna gora in Dan vstaje slovenskega naroda · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Šmarna gora in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Fortifikacija

Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.

Novo!!: Šmarna gora in Fortifikacija · Poglej več »

France Prešeren

France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.

Novo!!: Šmarna gora in France Prešeren · Poglej več »

Gorjanci

Gorjanska košenica Gorjanci v jeseni Gorjanci (na hrvaški strani poznani kot Žumberačko gorje, tudi Žumberačka gora) so planotasto hribovje v jugovzhodni Sloveniji, ki obsega 212 kvadratnih kilometrov.

Novo!!: Šmarna gora in Gorjanci · Poglej več »

Gotska arhitektura

stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.

Novo!!: Šmarna gora in Gotska arhitektura · Poglej več »

Gregor Maček

Gregor Maček starejši, slovenski stavbar, * 25. februar 1664, † 18. oktober 1725.

Novo!!: Šmarna gora in Gregor Maček · Poglej več »

Jakob Aljaž

Jakob Aljaž, slovenski rimskokatoliški duhovnik in skladatelj, * 6. julij 1845, Zavrh pod Šmarno goro, † 4. maj 1927, Dovje na Gorenjskem.

Novo!!: Šmarna gora in Jakob Aljaž · Poglej več »

Janez Vajkard Valvasor

Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.

Novo!!: Šmarna gora in Janez Vajkard Valvasor · Poglej več »

Kapela

Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.

Novo!!: Šmarna gora in Kapela · Poglej več »

Krim (gora)

Krim je 1107 metrov visoka gora na južnem obrobju Ljubljanskega barja, najvišja v Krimskem hribovju (imenovanem tudi krimsko-mokriško, še po drugem najvišjem vrhu, Mokrecu).

Novo!!: Šmarna gora in Krim (gora) · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Novo!!: Šmarna gora in Ljubljana · Poglej več »

Ljubljanski potniški promet

Ljubljanski potniški promet (kratica LPP) je javno prevozniško podjetje (družba z omejeno odgovornostjo), ki deluje v sklopu Javnega holdinga Ljubljana in primarno zagotavlja javni mestni in medkrajevni avtobusni prevoz v Ljubljani in njeni okolici.

Novo!!: Šmarna gora in Ljubljanski potniški promet · Poglej več »

Ljubljansko polje

Ljubljansko polje na severu omejujeta Šmarna gora in Rašica, na zahodu Polhograjsko hribovje, na jugu Ljubljansko barje, na vzhodu pa že Posavsko hribovje.

Novo!!: Šmarna gora in Ljubljansko polje · Poglej več »

Martin iz Toursa

Martin iz Toursa ali sveti Martin je rimski škof in svetnik, * 316, Panonija, današnja Madžarska, † 8. november 397, Candes, današnja Francija.

Novo!!: Šmarna gora in Martin iz Toursa · Poglej več »

Matevž Langus

Matevž Langus ali Matej Langus, slovenski slikar in freskant, * 9. september 1792, Kamna Gorica pri Kropi, † 20. oktober 1855, Ljubljana.

Novo!!: Šmarna gora in Matevž Langus · Poglej več »

Medno

Medno je obcestno naselje v Mestni občini Ljubljana, ki leži 10 km severozahodno od centra Ljubljane ob cesti in železnici Ljubljana–Kranj.

Novo!!: Šmarna gora in Medno · Poglej več »

Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)

Mestna avtobusna linija številka 1 Dolgi most P+R – Stanežiče P+R je druga najbolj obremenjena izmed 33 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Ljubljani.

Novo!!: Šmarna gora in Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana) · Poglej več »

Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)

Mestna avtobusna linija številka 15 Stanežiče–Medvode–Sora je ena izmed 33 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Ljubljani.

Novo!!: Šmarna gora in Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana) · Poglej več »

Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)

25-ka na Bavarskem dvoru Mestna avtobusna linija številka 25 Medvode – Bavarski dvor – Zadobrova je z 22 kilometri druga najdaljša izmed 33 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Ljubljani.

Novo!!: Šmarna gora in Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana) · Poglej več »

Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)

Mestna avtobusna linija številka 8 Gameljne – Brnčičeva je ena izmed 33 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Ljubljani.

Novo!!: Šmarna gora in Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana) · Poglej več »

Mestna občina

Méstna óbčina je občina, ki zaobseže večje mesto.

Novo!!: Šmarna gora in Mestna občina · Poglej več »

Naravoslovna učna pot

Naravoslovna učna pot je pešpot, speljana po gozdni, travnati ali grmičevnati pokrajini in je namenjena naravoslovnemu izobraževanju, spoznavanju gozdnih rastlin, živali, gozdarstva, tradicionalnih obrti in naravnih pojavov in je lahko opredeljena kot geološka, gozdna, botanična, parkovna in podobno.

Novo!!: Šmarna gora in Naravoslovna učna pot · Poglej več »

Obir

Obir je gorski masiv v severnem delu Karavank na avstrijskem Koroškem z najvišjim 2.139 m visokim Ojstrcem (nemško Hochobir).

Novo!!: Šmarna gora in Obir · Poglej več »

Osamelec

Osamelec Uluru Osamelec je vzpetina, ki se dviga iz sicer ravnega površja in ni del nobenega hribovja.

Novo!!: Šmarna gora in Osamelec · Poglej več »

Polhograjsko hribovje

Najvišji vrh Tošč Polhograjsko hribovje (pogovorno tudi Polhograjski Dolomiti, Polhograjci ali Pograjci) je slovenska hribovita pokrajina, z osrednjim naseljem Polhov Gradec (401 m), večji naselji na njegovem območju pa sta še Horjul in Dobrova.

Novo!!: Šmarna gora in Polhograjsko hribovje · Poglej več »

Rašica (vzpetina)

Rašica (647 m) je osamelec na skrajnem severnem delu Mestne občine Ljubljana.

Novo!!: Šmarna gora in Rašica (vzpetina) · Poglej več »

Rožnik

Cerkev Marijinega obiskanja na Cankarjevem vrhu. Rožnik je grič nad Ljubljano.

Novo!!: Šmarna gora in Rožnik · Poglej več »

Sava

Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).

Novo!!: Šmarna gora in Sava · Poglej več »

Sever

Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.

Novo!!: Šmarna gora in Sever · Poglej več »

Seznam vrhov v Sloveniji

Seznam vrhov v Sloveniji nižjih od 2000 m. Poleg imena so navedeni metri nadmorske višine.

Novo!!: Šmarna gora in Seznam vrhov v Sloveniji · Poglej več »

Snežnik

Snežnik (1796 m) je široka, velika kraška planota (85 km²), ki proti severozahodu preide v Javornike, proti jugovzhodu v Gorski kotar, na severozahodni meji na Zgornjo Pivko, na jugozahodu na dolino Reke, na vzhodu na Babno polje in Loško dolino.

Novo!!: Šmarna gora in Snežnik · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Novo!!: Šmarna gora in Srednji vek · Poglej več »

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Novo!!: Šmarna gora in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Stol

Stol je lahko.

Novo!!: Šmarna gora in Stol · Poglej več »

Sveta Marija

Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št. in 15 pr. n. št. (?), Nazaret (?), Galileja; † (?).

Novo!!: Šmarna gora in Sveta Marija · Poglej več »

Tabor (utrdba)

Tabor v Hrastovljah Tabor je manjša fortifikacija (utrdba), ki je bila značilna za srednji vek; predvsem za obdobje turških plenitev današnjega slovenskega ozemlja.

Novo!!: Šmarna gora in Tabor (utrdba) · Poglej več »

Toško Čelo

Toško Čelo je naselje oziroma vas v Mestni občini Ljubljana na nadmorski višini 552 m in edino samostojno naselje v ljubljanski Četrtni skupnosti Dravlje.

Novo!!: Šmarna gora in Toško Čelo · Poglej več »

Ton

Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.

Novo!!: Šmarna gora in Ton · Poglej več »

Trdinov vrh

Betonski razgledni stolp na vrhu Cerkev sv. Jere Cerkev sv. Elije Telekomunikacijski stolp Vojašnica Trdinov vrh Trdinov vrh je 1178 metrov visok hrib, ki predstavlja najvišji vrh Gorjancev (oz. Žumberačka gora).

Novo!!: Šmarna gora in Trdinov vrh · Poglej več »

Triglav

Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.

Novo!!: Šmarna gora in Triglav · Poglej več »

Turški vpadi

Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.

Novo!!: Šmarna gora in Turški vpadi · Poglej več »

Vižmarje

Vižmarje so del Ljubljane, ki ležijo na njenem severozahodnem delu med Šentvidom in Tacnom v Četrtni skupnosti Šentvid.

Novo!!: Šmarna gora in Vižmarje · Poglej več »

Zavrh

Zavrh je ime več naselij.

Novo!!: Šmarna gora in Zavrh · Poglej več »

Zavrh pod Šmarno goro

Zavrh pod Šmarno goro je naselje v Občini Medvode.

Novo!!: Šmarna gora in Zavrh pod Šmarno goro · Poglej več »

1324

1324 (MCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Šmarna gora in 1324 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Grmada (vzpetina), Šmarna Gora.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »