Kazalo
15 odnosi: Ašina, Hešana kagan, Kitajščina, Perzijščina, Prvi turški kaganat, Seznam gokturških kaganov, Sujab, Svilna pot, Taškent, Tardu, Tengrizem, Tong jabgu kagan, Turkestan, Zahodni turški kaganat, 618.
Ašina
Ašina (kitajsko 阿史那, pinjin Āshǐnà, Wade–Giles A-shih-na, srednje kitajsko Guangyun) je bilo pleme in vladajoča dinastija Gokturkov.
Poglej Šeguj kagan in Ašina
Hešana kagan
Hešana kagan (kitajsko 曷娑那可汗, pinjin hésuōnà kěhàn, Wade-Giles ho-so-na k'o-han, srednjekitajsko 曷薩那可汗/曷萨那可汗, hésànà kěhàn, ho-sa-na k'o-han) v nekem obdobju znan tudi kot Čuluo kehan (處羅可汗/处罗可汗) in Nidžue Čuluo kagan (泥厥處羅可汗/泥厥处罗可汗) z osebnim imenom Ašina Daman (阿史那達漫/阿史那达漫, āshǐnà dámàn, a-shih-na ta-man) je bil drugi kagan Zahodnega turškega kaganata, * 603, † 618.
Poglej Šeguj kagan in Hešana kagan
Kitajščina
Kitajščina (oz.) je jezik oz.
Poglej Šeguj kagan in Kitajščina
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Poglej Šeguj kagan in Perzijščina
Prvi turški kaganat
Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u.
Poglej Šeguj kagan in Prvi turški kaganat
Seznam gokturških kaganov
Krona turških kaganov, Narodni muzej Mongolije Kagan je bil naslov vladarjev srednjeveških turških ljudstev.
Poglej Šeguj kagan in Seznam gokturških kaganov
Sujab
Sujab (perzijsko سوی آب, tradicionalno kitajsko 碎葉, poenostavljeno kitajsko 碎叶, pinjin Suìyè, Wade–Giles Sui4-yeh4), znan tudi kot Ordukent (sedanji k-Beshim), je bil staroveško mesto ob svilni cesti, okoli 50 km vzhodno od Biškeka in 8 km jugozahodno od Tokmoka v dolini reke Ču v sedanjem Kirgizistanu.
Poglej Šeguj kagan in Sujab
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Šeguj kagan in Svilna pot
Taškent
Kompleks Telyashayakh ob mošeji Barakhon s stavbo v kateri je shranjen rokopis originalnega Korana Taškent (/ˌtæʃˈkɛnt/;, Тошкент) je glavno mesto Uzbekistana.
Poglej Šeguj kagan in Taškent
Tardu
Tardu ali Tarduš jabgu je bil sin Istemija in od okoli 575 do 603 drugi jabgu Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 603.
Poglej Šeguj kagan in Tardu
Tengrizem
Irk Bitiga'' (Knjigi omnenov) domuje Tengri Altajski šaman z bobnom Burjatski šaman opravlja pitno daritev Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.
Poglej Šeguj kagan in Tengrizem
Tong jabgu kagan
Tong jabgu kagan, znan tudi kot Tung jabgu in Tong jabgu (tradicionalno kitajsko 統葉護可汗, poenostavljeno kitajsko 统叶护可汗, pinjin Tǒng Yèhù Kěhán, Wade-Giles T'ung Yeh-hu K'o-han, srednje kitajsko *t'uong d'źiap-ġuo k'â-ġân) je bil od leta 618 do 628 kagan Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 628.
Poglej Šeguj kagan in Tong jabgu kagan
Turkestan
Položaj Turkestana (zelena barva) v Srednji Aziji. Današnje državne meje so vrisane z belo. Turkestan, pisan včasih tudi Turkistan, se nanaša na zgodovinsko območje v Srednji Aziji med Sibirijo na severu, Iranom, Afganistanom in Tibetom proti jugu, Kaspijskim jezerom proti zahodu in puščavo Gobi proti vzhodu.
Poglej Šeguj kagan in Turkestan
Zahodni turški kaganat
Zahodni turški kaganat ali Onok (staroturško 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih puščic) je bil turški kaganat v Evraziji, ustanovljen kot posledica vojn na začetku 7.
Poglej Šeguj kagan in Zahodni turški kaganat
618
618 (DCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Šeguj kagan in 618