Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Čin Ši Huang

Index Čin Ši Huang

Čin Ši Huang (kitajsko 秦始皇帝, pinjin Qín Shǐhuángdì, poslovenjeno "Prvi vzvišeni bog, cesar Čina") je bil ustanovitelj dinastije Čin in prvi cesar združene Kitajske, * februar 259 pr. n. št.,, † 12. julij 210 pr. n. št. Kot vladar ni privzel naslova »kralj« (王, wáng), ki sta ga nosila prejšnja vladarja Šanga in Džova, ampak je od leta 221 pr.

57 odnosi: Alkimija, Astrologija, Šiungnu, Šjan, Živo srebro, Čangan, Čjang Kajšek, Britanska knjižnica, Bron, Cambridge, Massachusetts, Džao (država), Džuanšu, Dinastija Čin, Dinastija Han, Enciklopedija Britannica, Evnuh, Filozofija, Fusu, Glinena vojska, Handan, Hešibi, Jan (država), Jangce, Japonska, Kitajščina, Kitajska, Kitajska pisava, Kitajski zid, Kmetijstvo, Knjiga dokumentov, Knjiga pesmi, Konfucijanstvo, Kuomintang, Legalizem (kitajska filozofija), Li Buvej, Liaodong, Mao Cetung, Mavzolej prvega cesarja Čina, Medicina, Meteorit, Obdobje vojskujočih se držav, Pinjin, Prekop, Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju, Rumena reka, Rumeni cesar, Sancai Tuhui, Sima Čjan, Talec, Vedeževanje, ..., Vietnam, Zapisi velikega zgodovinarja, Zima, 12. julij, 210 pr. n. št., 259 pr. n. št., 6 (število). Razširi indeks (7 več) »

Alkimija

Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Novo!!: Čin Ši Huang in Alkimija · Poglej več »

Astrologija

Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.

Novo!!: Čin Ši Huang in Astrologija · Poglej več »

Šiungnu

Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.

Novo!!: Čin Ši Huang in Šiungnu · Poglej več »

Šjan

Šjan (kitajsko:; pinjin: Xi'an), tudi Ši'an ali Sjan (pinjin: Sian), je glavno mesto province Šaanši v Ljudski republiki Kitajski.

Novo!!: Čin Ši Huang in Šjan · Poglej več »

Živo srebro

Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.

Novo!!: Čin Ši Huang in Živo srebro · Poglej več »

Čangan

Čangan je nekdanja prestolnica več kot desetih kitajskih dinastij in predhodnik sodobnega Šjana.

Novo!!: Čin Ši Huang in Čangan · Poglej več »

Čjang Kajšek

Čjang Kajšek (tudi Čjang Čungčeng, iz mandarinščine romaniziran kot Čjang Čjehših in Džjang Džješi), kitajski general, * 31. oktober 1887, † 5. april 1975.

Novo!!: Čin Ši Huang in Čjang Kajšek · Poglej več »

Britanska knjižnica

Britanska knjižnica je javna knjižnica s sedežem v Londonu, narodna knjižnica Združenega kraljestva in največja knjižnica na svetu po številu enot gradiva.

Novo!!: Čin Ši Huang in Britanska knjižnica · Poglej več »

Bron

Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.

Novo!!: Čin Ši Huang in Bron · Poglej več »

Cambridge, Massachusetts

Boston Cambridge je mesto na severovzhodu Massachusettsa v ZDA.

Novo!!: Čin Ši Huang in Cambridge, Massachusetts · Poglej več »

Džao (država)

Ruševine mesta Dai, zadnje prestolnice Džaa Džao (tradicionalno kitajsko 趙, poenostavljeno kitajsko 赵, pinjin Zhào) je bila ena od sedmih velikih držav v obdobju vojskujočih se držav starodavne Kitajske.

Novo!!: Čin Ši Huang in Džao (država) · Poglej več »

Džuanšu

Džuanšu, znan tudi kot Gao Jang (tradicionalna kitajščina: 高陽; poenostavljena kitajščina: 高阳; pinjin: Gāoyáng), mitološki cesar starodavne Kitajske.

Novo!!: Čin Ši Huang in Džuanšu · Poglej več »

Dinastija Čin

Dinastija Čin (kitajsko 秦朝; pinjin: Qin) je bila prva dinastija v zgodovini Kitajske, pod katero se je ozemlje večjega dela današnje Kitajske prvič združilo.

Novo!!: Čin Ši Huang in Dinastija Čin · Poglej več »

Dinastija Han

Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.

Novo!!: Čin Ši Huang in Dinastija Han · Poglej več »

Enciklopedija Britannica

Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.

Novo!!: Čin Ši Huang in Enciklopedija Britannica · Poglej več »

Evnuh

Evnuh oziroma kastrat je moški z odstranjenimi genitalijami.

Novo!!: Čin Ši Huang in Evnuh · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Novo!!: Čin Ši Huang in Filozofija · Poglej več »

Fusu

Fusu je bil najstarejši sin in dedič Čin Ši Huanga, prvega cesarja dinastije Čin, * ni znano, † 210 pr. n. št.

Novo!!: Čin Ši Huang in Fusu · Poglej več »

Glinena vojska

Glinena vojska je zbirka skulptur iz terakote, ki prikazujejo vojsko prvega kitajskega cesarja Čin Ši Huangdija.

Novo!!: Čin Ši Huang in Glinena vojska · Poglej več »

Handan

Handan je mesto na ravni prefekture na jugozahodu kitajske province Hebei.

Novo!!: Čin Ši Huang in Handan · Poglej več »

Hešibi

Hešibi (poslovenjeno disk iz žada gospoda Heja) je bil sveti ceremonialni bi (disk iz žada z luknjo v sredini), ki je imel pomembno vlogo v kitajski zgodovini.

Novo!!: Čin Ši Huang in Hešibi · Poglej več »

Jan (država)

url-status.

Novo!!: Čin Ši Huang in Jan (država) · Poglej več »

Jangce

Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja. Je peta največja primarna reka po količini pretoka na svetu. Njeno porečje obsega eno petino ozemlja Kitajske in v njem živi skoraj ena tretjina prebivalstva države. Tradicionalno predstavlja mejo med severno in južno Kitajsko. Jangce je igrala pomembno vlogo v zgodovini, kulturi in gospodarstvu Kitajske. Tisočletja se je reka uporabljala za vodo, namakanje, sanitarije, transport, industrijo, označevanje meja in vojne. Uspešna delta Jangce ustvari kar 20 % kitajskega BDP. Jez treh sotesk na Jangceju je največja hidroelektrarna na svetu, ki je v uporabi. Sredi leta 2014 je kitajska vlada objavila, da gradi večplastno prometno omrežje, ki vključuje železnice, ceste in letališča, da bi ustvarila nov gospodarski pas ob reki. Jangce teče skozi široko paleto ekosistemov in je življenjski prostor več endemičnih in ogroženih vrst, kot so: kitajski aligator (Alligator sinensis), jangcejska pliskavka brez plavuti (Neophocaena asiaeorientalis), bil pa je tudi dom zdaj izumrlega delfina (bajdži – Lipotes vexillifer) in kitajske mečarice (Psephurus gladius), pa tudi Dabryjev jeseter ali Jangcejev jeseter (Acipenser dabryanus), ki je v naravi izumrl. V zadnjih letih je reka trpela zaradi industrijskega onesnaženja, onesnaženja s plastiko, kmetijskega odtoka, zamuljenja ter izgube mokrišč in jezer, kar poslabša sezonske poplave. Nekateri odseki reke so zdaj zaščiteni kot naravni rezervati. Odsek gorvodnega Jangceja, ki teče skozi globoke soteske v zahodnem Junanu, je del zaščitenih območij treh vzporednih rek v Junan, ki so na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Novo!!: Čin Ši Huang in Jangce · Poglej več »

Japonska

Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.

Novo!!: Čin Ši Huang in Japonska · Poglej več »

Kitajščina

Kitajščina (oz.) je jezik oz.

Novo!!: Čin Ši Huang in Kitajščina · Poglej več »

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Novo!!: Čin Ši Huang in Kitajska · Poglej več »

Kitajska pisava

Kitajska pisava (poenostavljeno 汉字, tradicionalno 漢字, kitajsko hanzi, korejsko handža, japonsko kandži) je sistem pisanja, ki ga uporabljajo na Kitajskem. Kitajsko pisavo sestavljajo logogrami, se pravi, da vsaka pismenka opisuje neko besedo ali nek sestavni del pomena. Pisavo so prevzeli tudi drugi vzhodnoazijski narodi. Kangšijev besednjak vsebuje okrog 47.000 kitajskih pismenk. Nekateri besednjaki jih imajo tudi do 80.000, vendar gre za redko uporabljene besede. poenostavljeni obliki (levo) V novejšem času se je na Kitajskem precej razširila tudi uporaba latinice - glej članek pinyin.

Novo!!: Čin Ši Huang in Kitajska pisava · Poglej več »

Kitajski zid

Veliki kitajski zid (na Kitajskem znan kot Veliki zid desettisočih lijev, drugje pa kar Kitajski zid) je starodavna kitajska fortifikacija, zgrajena od konca 14.

Novo!!: Čin Ši Huang in Kitajski zid · Poglej več »

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.

Novo!!: Čin Ši Huang in Kmetijstvo · Poglej več »

Knjiga dokumentov

Knjiga dokumentov (kitajsko 書經, pinjin Shūjīng, prejšnja romanizacija Šu King) ali Klasična zgodovina, znana tudi kot Šangšu (Čaščeni dokumenti), je zbirka retorične proze in ena od petih klasik starodavne kitajske književnosti, katere avtorstvo se pripisuje učenim osebnostim starodavne Kitajske.

Novo!!: Čin Ši Huang in Knjiga dokumentov · Poglej več »

Knjiga pesmi

Knjiga pesmi, Knjiga ód, Klasika poezije ali enostavno Ode ali Pesmi (詩, Ši) je najstarejša znana zbirka kitajske poezije, ki vsebuje 305 pesmi iz 11.

Novo!!: Čin Ši Huang in Knjiga pesmi · Poglej več »

Konfucijanstvo

Konfucijánstvo (Ru xue 儒学) je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske.

Novo!!: Čin Ši Huang in Konfucijanstvo · Poglej več »

Kuomintang

Kuomintang (tudi Kuo-Min-Tang; slovensko »Ljudska narodna stranka«) je bila ustanovljena leta 1911 in je postala središče kitajske revolucije v prvi polovici 20.

Novo!!: Čin Ši Huang in Kuomintang · Poglej več »

Legalizem (kitajska filozofija)

Šola legalizma oz.

Novo!!: Čin Ši Huang in Legalizem (kitajska filozofija) · Poglej več »

Li Buvej

Li Buvej je bil kitajski trgovec in politik države Čin v obdobju vojskujočih se držav, * 291 pr.

Novo!!: Čin Ši Huang in Li Buvej · Poglej več »

Liaodong

Polotok Liaodong Liaodong ali Liaotung (poenostavljeno kitajsko 辽东半岛, tradicionalno kitajsko 遼東半島, pinjin Liáodōng Bàndǎo) je polotok na jugu južne kitajske province Liaoning na severovzhodu Kitajske.

Novo!!: Čin Ši Huang in Liaodong · Poglej več »

Mao Cetung

Mao Cetung (/ˈmaʊ (d)zəˈdʊŋ/; poenostavljena kitajščina: 毛泽东; tradicionalna kitajščina: 毛澤東; pinjin: Máo Zédōng) tudi Mao Dzedong ter poznan kot voditelj Mao, kitajski politik, državnik in prvi voditelj LRK, * 26. december 1893, Šaošan, Hunan, dinastija Čing, † 9. september 1976, Peking, Ljudska republika Kitajska.

Novo!!: Čin Ši Huang in Mao Cetung · Poglej več »

Mavzolej prvega cesarja Čina

Mavzolej prvega cesarja Čina (Čin Ši Huang) (kitajsko: 秦始皇 陵; pinjin: Qínshǐhuáng Líng) je v okrožju Lintong v provinci Šjan na Kitajskem.

Novo!!: Čin Ši Huang in Mavzolej prvega cesarja Čina · Poglej več »

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Novo!!: Čin Ši Huang in Medicina · Poglej več »

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Novo!!: Čin Ši Huang in Meteorit · Poglej več »

Obdobje vojskujočih se držav

Obdobje vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國時代, poenostavljeno kitajsko 战国时时, pinjin Zhànguó Shídài) je bilo obdobje v starodavni kitajski zgodovini, za katero so značilne vojne, pa tudi birokratske in vojaške reforme ter konsolidacija.

Novo!!: Čin Ši Huang in Obdobje vojskujočih se držav · Poglej več »

Pinjin

Pinjin (daljše poimenovanje:, tudi) je v jezikoslovju sistem za zapisovanje kitajskih glasov in besed v latinici.

Novo!!: Čin Ši Huang in Pinjin · Poglej več »

Prekop

Kielski prekop Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.

Novo!!: Čin Ši Huang in Prekop · Poglej več »

Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju

Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju (kitajsko 開元占經), imenovana tudi Kaijuanska opazovanja zvezd,Deng, Yinke.

Novo!!: Čin Ši Huang in Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju · Poglej več »

Rumena reka

Rumena reka (Huang He) je kitajska reka, znana po lebdečih delcih rumene puhlice, ki ji dajejo barvo, po kateri je dobila ime.

Novo!!: Čin Ši Huang in Rumena reka · Poglej več »

Rumeni cesar

Rumeni cesar znan tudi kot Rumeni tearh ali s svojim kitajskim imenom Huangdi, je posamezno božanstvo (šen) v kitajski religiji, eden od legendarnih kitajskih vladarjev in kulturnih junakov, vključenih med mitsko-zgodovinske obdobje treh suverenih in petih cesarjev ter v kozmoloških Pet oblik najvišjega božanstva.

Novo!!: Čin Ši Huang in Rumeni cesar · Poglej več »

Sancai Tuhui

Sancai Tuhui (kitajsko 三才圖會) je kitajska anciklopedija (leišu), ki sta jo zbrala in uredila Vang Či (王圻) in njegov sin Vang Siji (王思義).

Novo!!: Čin Ši Huang in Sancai Tuhui · Poglej več »

Sima Čjan

Sima Čjan (tradicionalna kitajščina: 司馬遷; poenostavljena kitajščina: 司马迁; pinjin: Sīmǎ Qiān), kitajski pisec in zgodovinar, * okoli 145 pr. n. št., † 86 pr. n. št. Sima Čjan je bil prefekt Velikih pisarjev (太史令) dinastije Han.

Novo!!: Čin Ši Huang in Sima Čjan · Poglej več »

Talec

Nemško streljanje talcev na Gorenjskem 22. avgusta 1941 Tálec je oseba, ki je zadržana proti svoji volji; ugrabitelj po navadi to stori z namenom terjanja odkupnine ali za dosego političnih ciljev, in grozi, da ga bo v primeru neupoštevanja njegovih zahtev ubil ali poškodoval.

Novo!!: Čin Ši Huang in Talec · Poglej več »

Vedeževanje

Vedeževanje je postopek, v katerem se napovedujejo dogodki, ki se bodo zgodili v prihodnosti.

Novo!!: Čin Ši Huang in Vedeževanje · Poglej več »

Vietnam

Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.

Novo!!: Čin Ši Huang in Vietnam · Poglej več »

Zapisi velikega zgodovinarja

Zapisi velikega zgodovinarja, kitajsko Šidži, je monumentalna zgodovina Kitajske in prva od 24 dinastičnih zgodovin Kitajske.

Novo!!: Čin Ši Huang in Zapisi velikega zgodovinarja · Poglej več »

Zima

Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.

Novo!!: Čin Ši Huang in Zima · Poglej več »

12. julij

12.

Novo!!: Čin Ši Huang in 12. julij · Poglej več »

210 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. - 210. pr. n. št. - 200. pr. n. št. 190. pr. n. št. 180. pr. n. št. 170. pr. n. št. 160. pr. n. št. Leta: 215 pr. n. št. 214 pr. n. št. 213 pr. n. št. 212 pr. n. št. 211 pr. n. št. - 210 pr.

Novo!!: Čin Ši Huang in 210 pr. n. št. · Poglej več »

259 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. - 250. pr. n. št. - 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. 210. pr. n. št. 200. pr. n. št. Leta: 264 pr. n. št. 263 pr. n. št. 262 pr. n. št. 261 pr. n. št. 260 pr. n. št. - 259 pr.

Novo!!: Čin Ši Huang in 259 pr. n. št. · Poglej več »

6 (število)

6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.

Novo!!: Čin Ši Huang in 6 (število) · Poglej več »

Preusmerja sem:

Jing Čeng, Qin Shi Huang, Qin Shi Huangdi, Qin Ši Huangdi, Qin Šihuang, Čin Ši Huangdi, Ših-huang-ti.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »