Kazalo
53 odnosi: Aargau, Ain, Alezija, Alzacija, Arleško kraljestvo, Augusta Raurica, Švica, Švicarske Alpe, Baselski Münster, Baselski potres 1356, Bourg-en-Bresse, Bresse, Charles Nodier, Col du Grand Colombier, Dirka po Franciji 2012, Dirka po Romandiji, Donava, Doubs (departma), Edui, Evropska razvodnica, Francoski departma, Geografija Švice, Geografija Francije, Gex, Grad Habsburg, Horologija, Horst (geologija), Jura, Jura (departma), Jura (razločitev), Kanton Bern, Kanton Zürich, Kolo z Ljubljanskega barja, La Chaux-de-Fonds, Le Corbusier, Le Locle, Les Rousses, Lons-le-Saunier, Loue, Mahovna deva, Mittelland (Švica), Oyonnax, Roger Guillemin, Rudolfini, Saška Švica, Sekvani, Slepa dolina, Slovenski eksonimi, Teoderik II., Tete de Moine, ... Razširi indeks (3 več) »
Aargau
Aargau (nemško Kanton Aargau; včasih latinizirano kot Argovia) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Švicarska Jura in Aargau
Ain
Ain (provansalsko En, oznaka 01) je francoski departma, imenovan po istoimenski reki, ki teče skozenj.
Poglej Švicarska Jura in Ain
Alezija
Vercingetoriksov spomenik v Aleziji (Alise-Sainte-Reine) Utrdbe, ki jih je zgradil Cezar v Aleziji;• na manjši sliki desno zgoraj je prikazan položaj Alezije v Galiji• krog na severozahodnem odseku utrdb označuje njihovo šibko mesto Alezija (latinsko: Alesia), glavno mesto galskega plemena Mandubov, po Julij Cezarjevi osvojitvi pa rimsko mesto (oppidum) v Galiji.
Poglej Švicarska Jura in Alezija
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Švicarska Jura in Alzacija
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Poglej Švicarska Jura in Arleško kraljestvo
Augusta Raurica
Augusta Raurica je rimsko arheološko najdišče in muzej na prostem v Švici, ki se nahaja na južnem bregu reke Ren, približno 20 km vzhodno od Basla v bližini vasi Augst in Kaiseraugst.
Poglej Švicarska Jura in Augusta Raurica
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Švicarska Jura in Švica
Švicarske Alpe
Alpska regija v Švici, ki jo običajno imenujemo Švicarske Alpe (retoromanščina Alpe svizras), predstavlja glavno naravno značilnost države in je skupaj s planoto Mittelland in Švicarsko Juro, ena od treh glavnih geografskih regij.
Poglej Švicarska Jura in Švicarske Alpe
Baselski Münster
Baselski Münster (nemško Basler Münster) je verska stavba v švicarskem mestu Basel, prvotno katoliška stolnica, danes pa evangeličanska reformirana cerkev.
Poglej Švicarska Jura in Baselski Münster
Baselski potres 1356
Potres leta 1356 v Baslu je najpomembnejši seizmološki dogodek, ki se je zgodil v Srednji Evropi v zgodovini in je imel magnitudo 6,0–7,1.
Poglej Švicarska Jura in Baselski potres 1356
Bourg-en-Bresse
Bourg-en-Bresse (frankoprovansalsko Bôrg) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Ain ter glavno mesto nekdanje province Bresse.
Poglej Švicarska Jura in Bourg-en-Bresse
Bresse
Lega province v Franciji Bresse (provansalsko Brêsse) je nekdanja provinca v zgodovinski vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, med Burgundijo in Juro.
Poglej Švicarska Jura in Bresse
Charles Nodier
Charles Nodier, s polnim imenom Jean-Charles-Emmanuel Nodier, francoski pesnik pisatelj, leksikograf, prirodopisec in urednik, * 29. april 1780, Besançon, † 27. januar 1844, Pariz.
Poglej Švicarska Jura in Charles Nodier
Col du Grand Colombier
Kolesarja ob prehodu čez prelaz Col du Grand Colombier je 1501 meter visoki cestni gorski prelaz v francoskem delu Švicarske Jure.
Poglej Švicarska Jura in Col du Grand Colombier
Dirka po Franciji 2012
Dirka po Franciji 2012 je 99.
Poglej Švicarska Jura in Dirka po Franciji 2012
Dirka po Romandiji
Dirka po Romandij je mednarodna kolesarska etapna dirka po Romandiji, francosko govorečem delu Švice, ki poteka pod okriljem mednarodne kolesarske zveze v sklopu UCI World Tour.
Poglej Švicarska Jura in Dirka po Romandiji
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Švicarska Jura in Donava
Doubs (departma)
Doubs (oznaka 25) je departma v severovzhodni Franciji ob meji s Švico, imenovan po reki Doubs, ki teče skozenj.
Poglej Švicarska Jura in Doubs (departma)
Edui
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Edui ali Hedui (latinsko: Haedui, antično grško), galsko ljudstvo iz Lugdunenske Galije, ki je bilo naseljeno med rekama Arar (Saona) in Liger (Loara) v sedanji Franciji.
Poglej Švicarska Jura in Edui
Evropska razvodnica
Glavna evropska razvodnica je drenažna ločnica ("razvodje"), ki ločuje porečja rek, ki se izlivajo v Atlantski ocean, Severno morje in Baltsko morje, od tistih, ki napajajo Sredozemsko morje, Jadransko morje in Črno morje.
Poglej Švicarska Jura in Evropska razvodnica
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Švicarska Jura in Francoski departma
Geografija Švice
Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.
Poglej Švicarska Jura in Geografija Švice
Geografija Francije
Satelitska slika celinske Francije Celinska Francija leži v zahodni Evropi ob Atlantskem oceanu (Biskajski zaliv).
Poglej Švicarska Jura in Geografija Francije
Gex
Gex je naselje in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Ain.
Poglej Švicarska Jura in Gex
Grad Habsburg
Grad Habsburg (nemško Schloss Habsburg), je grad na hribu v Švici.
Poglej Švicarska Jura in Grad Habsburg
Horologija
Horologija ('preučevanje časa', povezano z latinskim horologium iz grščine ὡρολόγιον, 'instrument za določanje ure', iz ὥρα hṓra 'ura, čas' in -o- interfiks in pripona -logija) je proučevanje merjenja časa.
Poglej Švicarska Jura in Horologija
Horst (geologija)
V fizični geografiji in geologiji je horst s prelomi omejen dvignjeni del Zemljine skorje.
Poglej Švicarska Jura in Horst (geologija)
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Švicarska Jura in Jura
Jura (departma)
Jura (oznaka 39) je francoski departma ob švicarski meji, imenovan po gorskem masivu Jura.
Poglej Švicarska Jura in Jura (departma)
Jura (razločitev)
Jura ima več pomenov.
Poglej Švicarska Jura in Jura (razločitev)
Kanton Bern
Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Švicarska Jura in Kanton Bern
Kanton Zürich
Kanton Zürich (lokalno narečno-zürichdeutsch Züri, francosko Zurich, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg, popularno tudi Zürichbiet ali narečno Züripiet) je švicarski kanton, ki leži na severozahodu Mittellanda - planote, med Visokim Renom in Züriškim jezerom.
Poglej Švicarska Jura in Kanton Zürich
Kolo z Ljubljanskega barja
Kolo z Ljubljanskega barja je leseno kolo z osjo, ki je bilo najdeno leta 2002 na Ljubljanskem barju ok.
Poglej Švicarska Jura in Kolo z Ljubljanskega barja
La Chaux-de-Fonds
La Chaux-de-Fonds (francoska izgovorjava) je švicarsko mesto v kantonu Neuchâtel.
Poglej Švicarska Jura in La Chaux-de-Fonds
Le Corbusier
Charles-Édouard Jeanneret-Gris, bolj znan pod psevdonimom Le Corbusier, švicarsko-francoski arhitekt, oblikovalec, pisec in slikar, * 6. oktober 1887, La Chaux-de-Fonds, Švica, † 27. avgust, 1965, Roquebrune-Cap-Martin, Francija.
Poglej Švicarska Jura in Le Corbusier
Le Locle
Le Locle (nemško Luggli) je občina v kantonu Neuchâtel v Švici.
Poglej Švicarska Jura in Le Locle
Les Rousses
Les Rousses je zimsko-športno središče in občina v francoskem departmaju Jura regije Franche-Comté.
Poglej Švicarska Jura in Les Rousses
Lons-le-Saunier
Lons-le-Saunier je zdraviliško naselje in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, prefektura departmaja Jura.
Poglej Švicarska Jura in Lons-le-Saunier
Loue
Loue je 122 km dolga reka v vzhodni Franciji, levi pritok Doubs. Kraški izvir se nahaja v Švicarski Juri na ozemlju občine Ouhans, od koder teče pretežno v zahodni smeri do Parceya, kjer se izliva v Doubs. Vodni vir reke Loue je med drugim tudi reka Doubs, ki delno pronica skozi plasti pri Pontarlieru, približno 15 km južno od izvira Loue.
Poglej Švicarska Jura in Loue
Mahovna deva
Mahovna deva (znanstveno ime Aeshna subarctica) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po severnih predelih sveta.
Poglej Švicarska Jura in Mahovna deva
Mittelland (Švica)
Švicarske regije, Mittelland je označena z rumeno Mittelland ali švicarska planota (francosko plateau suisse, le Plateau; italijansko Altopiano svizzero, retoromansko Svizra bassa) je ena od treh geografskih regij v Švici s približno 30 odstotki površine, poleg Jure in Alp.
Poglej Švicarska Jura in Mittelland (Švica)
Oyonnax
Panorama kraja Oyonnax je naselje in občina v departmaju Ain vzhodne francoske regije Rona-Alpe.
Poglej Švicarska Jura in Oyonnax
Roger Guillemin
Roger Charles Louis Guillemin, francosko-ameriški endokrinolog, nobelovec, * 11. januar 1924, Dijon, Francija.
Poglej Švicarska Jura in Roger Guillemin
Rudolfini
Rudolfini so burgundska veja starejše rodbine Welfov.
Poglej Švicarska Jura in Rudolfini
Saška Švica
Saška Švica (Sächsische Schweiz) je hribovito plezalno območje in narodni park v gorovju Elbsandsteingebirge.
Poglej Švicarska Jura in Saška Švica
Sekvani
Izrez karte ''Galija'' iz Butlerjevega atlasa iz leta 1907, ki prikazuje delitev dioceze Galije v poznem rimskem obdobju;S. Butler, E, Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London, New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija.
Poglej Švicarska Jura in Sekvani
Slepa dolina
''Reculée de Baume'' v Franciji Slepa dolina je globoka in ozka dolina z ravnim dnom in nenadnim koncem.
Poglej Švicarska Jura in Slepa dolina
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Švicarska Jura in Slovenski eksonimi
Teoderik II.
Andelotskem sporazumu iz leta 587. Burgundsko kraljevstvo (rožnato) je po Guntrammu najprej dedoval Hildebert II. in nato Teoderik II. Teoderik II., tudi Teuderih, Teuderik, ali Teodorik je bil kralj Burgundije (595–613) in Avstrazije (612–613), * 587, † 613, Metz.
Poglej Švicarska Jura in Teoderik II.
Tete de Moine
Tête de Moine (francosko: Tête de Moine, Fromage de Bellelay) je vrsta švicarskega poltrdega sira.
Poglej Švicarska Jura in Tete de Moine
Tigurini
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Tigurini, eno od štirih plemen keltskih Helvetov.
Poglej Švicarska Jura in Tigurini
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Poglej Švicarska Jura in Velika Germanija
Zahodne Alpe
Ime Zahodne Alpe se nanaša na zahodni del območja Alp.
Poglej Švicarska Jura in Zahodne Alpe
Prav tako znan kot Jursko pogorje.