Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Švabska

Index Švabska

Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.

Kazalo

  1. 87 odnosi: Alemani, Alemanija, Allgäu, Arleško kraljestvo, Askanijci, Auerspergi, Šmalkaldenska vojna, Štefan III. Bavarski, Švab (priimek), Švabska Jura, Švabska vojvodina, Baden-Württemberg, Baltsko morje, Bavarska, Bidermajer, Bitka pri Monoštru (1664), Bitka pri Toursu, Bruno Veliki, Burgundi, Cerkev sv. Martina, Memmingen, Christoph Scheiner, Družinski grad, Druga križarska vojna, Drugo obleganje Dunaja, Edlingi, Filip Švabski, Grad Wittelsbach, Gvelfi in gibelini, Haguenau, Halštatska kultura, Hans Baldung, Heinrich Reffle von Richtenberg, Henrik I. Nemški, Henrik II. Bavarski, Henrik II. Sveti, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Goriški, Henrik IV. Nemški, Henrik Ponosni, Henrik VII. Luksemburški, Hermann Hesse, Hohenzollerji, Ivan Češki, Johannes Nider, Karel IV. Luksemburški, Karel Veliki, Kempten, Konrad II. Nemški, Konrad von Erlichshausen, Konrad von Jungingen, ... Razširi indeks (37 več) »

Alemani

Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.

Poglej Švabska in Alemani

Alemanija

Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.

Poglej Švabska in Alemanija

Allgäu

Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.

Poglej Švabska in Allgäu

Arleško kraljestvo

Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.

Poglej Švabska in Arleško kraljestvo

Askanijci

Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.

Poglej Švabska in Askanijci

Auerspergi

Auerspergi (tudi Turjačani oz. Turjaški) so bili plemiška rodbina na Slovenskem in ena izmed najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v Avstrijskem cesarstvu.

Poglej Švabska in Auerspergi

Šmalkaldenska vojna

Šmalkaldenska vojna, vojna cesarja Karla V. ob podpori papeža Pavla III. in saškega vojvode Mavricija proti šmalkaldenski zvezi protestantskih knezov v letih 1546-47.

Poglej Švabska in Šmalkaldenska vojna

Štefan III. Bavarski

Štefan III., bavarski vojvoda, vojvoda Bavarske-Ingolstadt, državni upravnik v Alzaciji iz Zgornji Švabski, * ~ 1337, † 26. september 1413, samostan Niederschönenfeld vzhodno od Donauwörtha.

Poglej Švabska in Štefan III. Bavarski

Švab (priimek)

Švab je priimek več znanih Slovencev.

Poglej Švabska in Švab (priimek)

Švabska Jura

Švabska Jura (nemško Schwäbische Alb, redkeje Schwäbischer Jura), včasih se imenujejo tudi Švabske Alpe, je gorovje v Baden-Württemberg v Nemčiji, ki se razteza 220 km od jugozahoda proti severovzhodu in meri v širino od 40 do 70 km.

Poglej Švabska in Švabska Jura

Švabska vojvodina

  Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.

Poglej Švabska in Švabska vojvodina

Baden-Württemberg

Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.

Poglej Švabska in Baden-Württemberg

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Poglej Švabska in Baltsko morje

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).

Poglej Švabska in Bavarska

Bidermajer

Ferdinanda Georga Waldmüllerja Bidermajer (nem. Biedermeier) je obdobje in življenjski oz.

Poglej Švabska in Bidermajer

Bitka pri Monoštru (1664)

Bitka pri Monoštru, avstro-turške vojne (1663–1664), je potekala 1. avgusta 1664 ob Rabi med Modinci in cistercijanskim samostanom Monošter na nemškem Zahodnem Madžarskem (danes Madžarska). Spopadla sta se vojska Svetorimskega cesarstva, vključno z nemškimi, švedskimi in francoskimi kontingenti, ki jih je vodil cesarski poveljnik grof Raimondo Montecuccoli, in vojska Otomanskega cesarstva pod poveljstvom Köprülü Fazıl Ahmed Paše.

Poglej Švabska in Bitka pri Monoštru (1664)

Bitka pri Toursu

Bitka pri Toursu ali bitka pri Poitiersu, v arabskih virih Bitka pri Palači Mučencev (arabsko معركة بلاط الشهداء‎‎) je bila bitka med mestoma Poitiers in Tours v severni osrednji Franciji, v kateri sta se 10. oktobra 732 frankovska in burgundska vojska pod poveljstvom Karla Martela spopadla z vojsko Umajadskega kalifata pod poveljstvom Abdul Rahmana Al Gafikija, guvernerja Al Andaluza.

Poglej Švabska in Bitka pri Toursu

Bruno Veliki

Bruno Veliki, nadškof Kölna, vojvoda Lotaringije, * 925, † 11. oktober 965, Reims.

Poglej Švabska in Bruno Veliki

Burgundi

Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.

Poglej Švabska in Burgundi

Cerkev sv. Martina, Memmingen

Župnijska cerkev svetega Martina v Memmingenu je ena najstarejših cerkva v Zgornji Švabski.

Poglej Švabska in Cerkev sv. Martina, Memmingen

Christoph Scheiner

Sončevih peg iz dela ''Rosa Ursina'', 1630 Christoph Scheiner, nemški jezuit, matematik, optik in astronom, * 25. julij 1575 (ali 1573), Wald pri Mindelheimu, Švabska, Nemčija, † 18. julij 1650, Neisse, Šlezija (danes Nisa, Poljska).

Poglej Švabska in Christoph Scheiner

Družinski grad

Družinski grad (tudi rodbinski grad) ali ganerbni grad je grad, ki ga zaseda in upravlja več družin ali družinskih linij hkrati.

Poglej Švabska in Družinski grad

Druga križarska vojna

Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.

Poglej Švabska in Druga križarska vojna

Drugo obleganje Dunaja

Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.

Poglej Švabska in Drugo obleganje Dunaja

Edlingi

Edling von Laussenbach je rodbina grofov, ki izhaja s Švabske.

Poglej Švabska in Edlingi

Filip Švabski

Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).

Poglej Švabska in Filip Švabski

Grad Wittelsbach

spomenik na mestu nekdanjega gradu Grad Wittelsbach je od 11. stoletja stal v Oberwittelsbachu (danes del Aichacha, severovzhodno od Augsburga) na bavarskem Švabskem.

Poglej Švabska in Grad Wittelsbach

Gvelfi in gibelini

Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.

Poglej Švabska in Gvelfi in gibelini

Haguenau

Haguenau (nemško Hagenau) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin.

Poglej Švabska in Haguenau

Halštatska kultura

Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.

Poglej Švabska in Halštatska kultura

Hans Baldung

Hans Baldung Grien ali Grün, nemški slikar, grafik, * 1484, † september 1545.

Poglej Švabska in Hans Baldung

Heinrich Reffle von Richtenberg

Heinrich VII.

Poglej Švabska in Heinrich Reffle von Richtenberg

Henrik I. Nemški

Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.

Poglej Švabska in Henrik I. Nemški

Henrik II. Bavarski

Henrik II.

Poglej Švabska in Henrik II. Bavarski

Henrik II. Sveti

Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.

Poglej Švabska in Henrik II. Sveti

Henrik III. Nemški

Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.

Poglej Švabska in Henrik III. Nemški

Henrik IV. Goriški

Henrik IV.

Poglej Švabska in Henrik IV. Goriški

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.

Poglej Švabska in Henrik IV. Nemški

Henrik Ponosni

Henrik Ponosni, bavarski vojvoda (kot X.), saški vojvoda (kot II.), vojvoda Spoleta, mejni grof Toskane, * okrog 1108, † 20. oktober 1139, Quedlinburg.

Poglej Švabska in Henrik Ponosni

Henrik VII. Luksemburški

Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.

Poglej Švabska in Henrik VII. Luksemburški

Hermann Hesse

Hermann Karl Hesse; psevdonim Emil Sinclair (rojen 2. julija 1877 v Calwu, Kraljevina Württemberg, Nemško cesarstvo; umrl 9. avgusta 1962 v Montagnoli, kanton Tessin, Švica), je bil nemško-švicarski pisatelj, pesnik in slikar.

Poglej Švabska in Hermann Hesse

Hohenzollerji

Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.

Poglej Švabska in Hohenzollerji

Ivan Češki

Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.

Poglej Švabska in Ivan Češki

Johannes Nider

Johannes Nider, nemški teolog, * 1380, Švabska, † 13. avgust 1438, Colmar.

Poglej Švabska in Johannes Nider

Karel IV. Luksemburški

Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.

Poglej Švabska in Karel IV. Luksemburški

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Švabska in Karel Veliki

Kempten

Kempten (nemško:, švabsko nemško Kempte) je največje mesto Allgäua na Švabskem, na Bavarskem v Nemčiji.

Poglej Švabska in Kempten

Konrad II. Nemški

Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.

Poglej Švabska in Konrad II. Nemški

Konrad von Erlichshausen

Konrad von Erlichshausen ali Konrad VI. je bil 30.

Poglej Švabska in Konrad von Erlichshausen

Konrad von Jungingen

Konrad V. von Jungingen je bil 25.

Poglej Švabska in Konrad von Jungingen

Lindau

Lindau (nemško Lindau (Bodensee), Lindau am Bodensee) je večje mesto in otok na vzhodni strani Bodenskega jezera (Bodensee v nemščini) na Bavarskem v Nemčiji.

Poglej Švabska in Lindau

Lotar Supplinburški

Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.

Poglej Švabska in Lotar Supplinburški

Ludwig von Erlichshausen

Ludwig von Erlichshausen je bil 30.

Poglej Švabska in Ludwig von Erlichshausen

Magnus Saški

Magnus Saški, saški vojvoda, * okrog 1045, † 23. avgust 1106, grad Ertheneburg nad Labo pri Schnakenbeku.

Poglej Švabska in Magnus Saški

Maksimilijan I. Habsburški

Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.

Poglej Švabska in Maksimilijan I. Habsburški

Markvart IV.

Markvart IV. ali tudi Markvart IV.

Poglej Švabska in Markvart IV.

Martin Luter

Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.

Poglej Švabska in Martin Luter

Memmingen

Memmingen je mesto z okoli 45.000 prebivalci (2021) na Švabskem (Bavarska) v Nemčiji.

Poglej Švabska in Memmingen

Milštatski samostan

Milštatski samostan (nemško Stift Millstatt) je nekdanji samostan v Millstattu v Avstriji.

Poglej Švabska in Milštatski samostan

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Poglej Švabska in Oton I. Veliki

Oton II.

Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.

Poglej Švabska in Oton II.

Oton IV. Nemški

Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.

Poglej Švabska in Oton IV. Nemški

Ottobeuren

Ottobeuren je trg na zgornješvabskem okrožju Unterallgäu na Bavarskem in sedež upravne skupnosti Ottobeuren, ki vključuje tudi skupnosti Böhen in Hawangen.

Poglej Švabska in Ottobeuren

Papež Viktor II.

Papež Viktor II. ((Papa Victor Secundus) rojen kot Gebhard von Calw, Dollnstein und Hirschberg (Gebhard comte de Calw, Dollnstein et Hirschberg), je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1017, Nordgau ((Bavarska,Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo), † 28. julij 1057 Arezzo (Toskana, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).

Poglej Švabska in Papež Viktor II.

Pécs

Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.

Poglej Švabska in Pécs

Prob

Mark Avrelij Prob (latinsko) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.

Poglej Švabska in Prob

Prva križarska vojna

Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.

Poglej Švabska in Prva križarska vojna

Radbot Habsburški

Radbot Habsburški, Klettgauški grof, * 985, † 30. junij 1045.

Poglej Švabska in Radbot Habsburški

Renski ledenik

Iztoki iz Renskega ledenika med riško hladno dobo z izvirnim sistemom reke Donave je bilo blokirano Renski ledenik, znan tudi kot ledenik Ren-Linth, je bil ledenik v Appenzelskih Alpah, ki je močno vplival na topografijo vzhodne švicarske planote in zgornje Švabske (Nemčija) daleč severno od Bodenskega jezera.

Poglej Švabska in Renski ledenik

Retija

Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.

Poglej Švabska in Retija

Rodbina Welf

Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.

Poglej Švabska in Rodbina Welf

Rudolf Rheinfeldški

Rudolf Rheinfeldški ali Rudof Švabski, švabski vojvoda, nemški protikralj, * okrog 1025; † 15.

Poglej Švabska in Rudolf Rheinfeldški

Rudolfini

Rudolfini so burgundska veja starejše rodbine Welfov.

Poglej Švabska in Rudolfini

Schwab

Schwab je priimek v Sloveniji in tujini.

Poglej Švabska in Schwab

Schwarzwald

Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.

Poglej Švabska in Schwarzwald

Schwäbisch Hall

Schwäbisch Hall (ali Hall na kratko) je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in glavno mesto okrožja Schwäbisch Hall.

Poglej Švabska in Schwäbisch Hall

Slovenski eksonimi

Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.

Poglej Švabska in Slovenski eksonimi

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Švabska in Sveto rimsko cesarstvo

Tretja križarska vojna

Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.

Poglej Švabska in Tretja križarska vojna

Venčeslav IV. Češki

Venčeslav IV.

Poglej Švabska in Venčeslav IV. Češki

Vizille

Vizille je zimsko-športno središče, naselje in občina v vzhodnem francoskem departmaju Isère regije Rona-Alpe.

Poglej Švabska in Vizille

Vzhodnofrankovska država

Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Švabska in Vzhodnofrankovska država

Wangen im Allgäu

Wangen im Allgäu je zgodovinsko mesto na jugovzhodu Baden-Württemberga v Nemčiji.

Poglej Švabska in Wangen im Allgäu

Welf IV.

Welf IV., bavarski vojvoda (kot Welf I.), * 1030/1040, † 8.

Poglej Švabska in Welf IV.

Welf V.

Welf V. Debeli, bavarski vojvoda (kot Welf II.), * okrog 1073, † 24. september 1120, grad Kaufering pri Landsbergu ob Lechu.

Poglej Švabska in Welf V.

Windischgrätzi

Rodbina Windischgrätz, tudi zu/von Windischgraetz, zu/von Windisch-Graetz ali zu/von Windisch-Grätz je bila ena najuglednejših plemiških rodbin habsburške monarhije.

Poglej Švabska in Windischgrätzi

716. pehotna divizija (Wehrmacht)

716.

Poglej Švabska in 716. pehotna divizija (Wehrmacht)

Prav tako znan kot Švabija.

, Lindau, Lotar Supplinburški, Ludwig von Erlichshausen, Magnus Saški, Maksimilijan I. Habsburški, Markvart IV., Martin Luter, Memmingen, Milštatski samostan, Oton I. Veliki, Oton II., Oton IV. Nemški, Ottobeuren, Papež Viktor II., Pécs, Prob, Prva križarska vojna, Radbot Habsburški, Renski ledenik, Retija, Rodbina Welf, Rudolf Rheinfeldški, Rudolfini, Schwab, Schwarzwald, Schwäbisch Hall, Slovenski eksonimi, Sveto rimsko cesarstvo, Tretja križarska vojna, Venčeslav IV. Češki, Vizille, Vzhodnofrankovska država, Wangen im Allgäu, Welf IV., Welf V., Windischgrätzi, 716. pehotna divizija (Wehrmacht).