Hitreje kot brskalnik!
26 odnosi: Adab, Anšan, Apil-kin, Šulgi, Babilonski koledar, Der, Ešnuna, Enmebaragesi, Kanaan, Kikija, Klinopis, Lulubi, Mesanepada, Nimintaba, Ninlil, Nipur, Seznam sumerskih kraljev, Sumerija, Tretja urska dinastija, Uma, Ur-Nammu, Utu-hengal, Veliki zigurat v Uru, 2046 pr. n. št., 21. stoletje pr. n. št., 2124 pr. n. št..
Adab
Adab ali Udab (sumersko Adabki, črkovano UD.NUNKI je bil starodavno sumersko mesto med Telohom in Nipurjem. Njegovi ostanki so v sodobni Bismayi v iraškem governoratu Wasit.
Novo!!: Šulgi in Adab · Poglej več »
Anšan
Lega Anšana v Elamskem kraljestvu Anšan (perzijsko انشان, Anšan, elamsko Anzan), sodobni Tall-i Malyan, je bil starodavno iransko mesto.
Novo!!: Šulgi in Anšan · Poglej več »
Apil-kin
Apil-kin (𒀀𒉈𒄀 a-pil-gin6), je bil po padcu Akadskega kraljestva od okoli 2126 do 2091 pr.
Novo!!: Šulgi in Apil-kin · Poglej več »
Šulgi
Šulgi (klinopisno 𒀭𒂄𒄀 dŠulgi, pred tem se je ime bralo Dungi) je bil drugi kralj Tretje urske dinastije, ki je vladala med sumersko renesanso.
Novo!!: Šulgi in Šulgi · Poglej več »
Babilonski koledar
Babilonski koledar je bil lunisolarni koledar.
Novo!!: Šulgi in Babilonski koledar · Poglej več »
Der
Mezopotamija v 2. tisočletju pr. n. št. Der (sumersko ALUDi-e-ir, ALUDi-e-ir 𒌷𒂦𒀭𒆠 uruBAD3.ANki) je bil sumerska mestna država na mestu sedanjega Tell Aqarja pri al-Badri v iraškem guvernoratu Wasit.
Novo!!: Šulgi in Der · Poglej več »
Ešnuna
Babilonija v času Hamurabija, okoli 1792-1750 pr. n. št. Ešnuna, sodobni Tell Asmar v provinci Diyala, Irak, je bila sumersko in kasneje akadsko mesto in mestna država v osrednji Mezopotamiji.
Novo!!: Šulgi in Ešnuna · Poglej več »
Enmebaragesi
Enmebaragesi, tudi En-Men-Barage-Si ali Mebaragesi, je bil kralj Kiša, ki je po Seznamu sumerskih kraljev vladal okoli leta 2500 pr.
Novo!!: Šulgi in Enmebaragesi · Poglej več »
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Novo!!: Šulgi in Kanaan · Poglej več »
Kikija
Kikija (na napisih mKi-ik-ki-a je bil 28. vladar Asirije. Na Seznamu asirskih kraljev je umeščen za Sulilijem in pred Akijo.I.J. Gelb (1954). "Two Assyria King Lists". Journal of Near Eastern Studies. 13 (4): 212–213, 224. doi: 10.1086/371224. Uvrščen je v skupino vladarjev, "katerih eponimi niso znani", kar kaže, da je vladal pred obdobjem, v katerem so po voljenih limmujih poimenovali vladarska leta aktualnega vladarja. Dolžina njegovega vladanja je zato nedoločena. Njegovo ime je na dveh seznamih asirskih kraljev, na tretjem pa je mesto, kjer bi lahko bil, poškodovano. Omenjen je tudi v napisih dveh naslednikov. Ašur-rim-nišešu (okoli 1398 pr. n. št. - okoli 1391 pr. n. št.) med graditelji obzidja v Ašurju kot prvega omenja Kikijo. Šalmaneser II., ki je dokončal obnovo obzidja, med prejšnjimi graditelji omenja tudi Kikijo. Gradnja obrambnega obzidja Ašurja kaže, da je Kikija dosegel neodvisnost od propadajočega Novosumerskega cesarstva. Prejšnji šakkanakku Asirije (KIŠ.NITA2) in glavni sodnik Zarikum, ki je na obstoječih kopijah seznamov asirskih kraljev izpuščen, je bil sodobnik in vazal Šulgija (okoli 2029 pr. n. št. — okoli 1982 pr. n. št.) in Naram-Sina Urskega (okoli 1981 pr. n. št. - okoli 1973 pr. n. št.), zato se domneva, da je Kikija zagotovo vladal kasneje. Arthur Ungnad je za imeni Kikija in Ušpija domneval, da sta huritski (BA VI, 5, str. 13), sodobne raziskave pa so njegovo domnevo omajale.
Novo!!: Šulgi in Kikija · Poglej več »
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Novo!!: Šulgi in Klinopis · Poglej več »
Lulubi
Lulubi (akadsko 𒇻𒇻𒉈, Lu-lu-bi ali akadsko 𒇻𒇻𒉈𒆠, Lu-lu-biki, "Država Lulubov") je bila skupina prediranskih plemen v 3.
Novo!!: Šulgi in Lulubi · Poglej več »
Mesanepada
Mesanepada (sumersko 𒈩𒀭𒉌𒅆𒊒𒁕, mes-an-ne2-pad3-da), Meš-Ane-pada ali Mes-Anne-pada, poslovenjeno "mladenič, ki ga je izbral An") je bil prvi kralj Prve urske dinastije in prvi na Seznamu sumerskih kraljev, ki je vladal v 26. stoletju pr. n. št. Vladal naj bi 80 let in vrgel s prestola Lugal-kituna Uruškega: "Potem je bil poražen Unug (Uruk) in kraljestvo je pripadlo Urimu (Uru)".Finegan (2015). Mesopotamian Beginnings. str. 33,. Na enem od pečatov, najdenem na kraljevem pokopališču v Uru, je omenjen tudi kot kralj Kiša.Katz 1993, str. 16.
Novo!!: Šulgi in Mesanepada · Poglej več »
Nimintaba
Nimintaba (𒀭𒐏𒋰𒁀, DNimin-tab-ba, ime se je pred tem bralo Dimtabba) je bila sumerska boginja.
Novo!!: Šulgi in Nimintaba · Poglej več »
Ninlil
Ninlil (𒀭𒊩𒌆𒆤 DNIN.LÍL "Gospa širokega polja" ali "Gospa vetra") ali Sud, v Asiriji imenovana Mulliltu, je bila sumerska boginja, žena boga Enlila.
Novo!!: Šulgi in Ninlil · Poglej več »
Nipur
Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.
Novo!!: Šulgi in Nipur · Poglej več »
Seznam sumerskih kraljev
Sumerija Seznam sumerskih kraljev je starodavni rokopis, v izvirniku napisan v sumerskem klinopisu, ki vsebuje seznam sumerskih kraljev iz sumerskih in drugih dinastij ter domneven čas in mesto njihovega vladanja.
Novo!!: Šulgi in Seznam sumerskih kraljev · Poglej več »
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Novo!!: Šulgi in Sumerija · Poglej več »
Tretja urska dinastija
Tretja urska dinastija ali Ur III, znana kot utemeljiteljica t. i. Novosumerskega cesarstva, je bila sumerska dinastija, ki je v 21.
Novo!!: Šulgi in Tretja urska dinastija · Poglej več »
Uma
Uma ali Umma, sodobni Umm al-Aqarib, Provinca Dhi Qar, Irak, je bila starodavno mesto v Sumeriji.
Novo!!: Šulgi in Uma · Poglej več »
Ur-Nammu
Ur-Nammu je zgradil Veliki zigurat v Uru Dinanna.... "Za Inano-" 𒎏𒂍𒀭𒈾 Nin-e-an-na.... "Ninana,"𒎏𒀀𒉌 NIN-a-ni.... "njegova gospa"𒌨𒀭𒇉 UR-NAMMU.... "Ur-Nammu"𒍑𒆗𒂵 NITAH KALAG ga.... "mogočni mož"𒈗𒋀𒀊𒆠𒈠 LUGAL URIM KI ma.... "kralj Ura" 𒈗𒆠𒂗𒄀𒆠𒌵𒆤 LUGAL ki en gi ki URI ke.... "kralj Sumera in Akada" Ur-Nammu, Ur-Namma, Ur-Engur ali Ur-Gur (sumersko 𒌨𒀭𒇉) je bil ustanovitelj sumerske Tretje urske dinastije v južni Mezopotamiji, ki je vladal od okoli 2112 do 2095 pr. n. št. (srednja kronologija) ali morda okoli 2047 do 2030 pr. n. št. (kratka kronologija). Tretja urska dinastija je prevzela oblast po nekaj stoletjih akadske in gutske vladavine. Njegov glavni dosežek je bila ustanovitev trdne države. Znan je predvsem po Ur-Nammujevem zakoniku, najstarejšem znanem zakoniku na svetu. Naslavljal se je s "kralj Ura, kralj Sumera in Akada".
Novo!!: Šulgi in Ur-Nammu · Poglej več »
Utu-hengal
Utu-hengal (sumersko 𒀭𒌓𒃶𒅅, Dutu-ḫe₂-ŋal₂) ali Utu-Hegal je bil eden prvih domorodnih sumerskih kraljev, ki je vladal po več stoletjih akadske in gutske vladavine.
Novo!!: Šulgi in Utu-hengal · Poglej več »
Veliki zigurat v Uru
Zigurat v Uru ali Veliki zigurat v Uru (Sumersko é-temen-ní-gùru Etemenniguru, »tempelj, ki ga ustvarja avra«, The Ziggurat of Ur, the British Museum's web site on Mesopotamia covering Sumer, Babylonia and Assyria) je neosumerski zigurat v mestu Ur v bližini Nasirijah, v današnji provinci Dhi Qar v Iraku.
Novo!!: Šulgi in Veliki zigurat v Uru · Poglej več »
2046 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Šulgi in 2046 pr. n. št. · Poglej več »
21. stoletje pr. n. št.
Enaindvajseto stoletje pr.
Novo!!: Šulgi in 21. stoletje pr. n. št. · Poglej več »
2124 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Šulgi in 2124 pr. n. št. · Poglej več »
