Kazalo
38 odnosi: Ana Neda, Štefan, Štefan Milutin, Štefan Nemanja, Štefan Radoslav, Štefan Uroš I., Štefan Vladislav I., Boril, Domencijan, Hilandar, Hilandarska listina, Izak II. Angel, Jurij Nemanjić, Kalojan, Kraljevina Srbija (1217–1345), Ktitor, Maglič, Naša Gospa Ljeviška, Nemanjići, Novo brdo, Oplenac, Raška, Samostan Žiča, Samostan Reževići, Samostan Sopoćani, Skopje, Srbija, Stefan (naziv), Sveti Sava, Toljen II., Vukan Nemanjić, Zgodovina Srbije, 1165, 1196, 1207, 1217, 1228, 24. september.
Ana Neda
Ana Neda Nemanjić (bolgarsko in srbsko Ана-Неда, Ana-Neda) je bila kot soproga bolgarskega carja Mihaela Šišmana leta 1323 in 1324 bolgarska carica, * 1292-1299, Srbsko kraljestvo, † po 1346, samostan Visoki Dečani, Srbsko kraljestvo.
Poglej Štefan Prvokronani in Ana Neda
Štefan
Štefan je moško osebno ime.
Poglej Štefan Prvokronani in Štefan
Štefan Milutin
Štefan Uroš II.
Poglej Štefan Prvokronani in Štefan Milutin
Štefan Nemanja
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Poglej Štefan Prvokronani in Štefan Nemanja
Štefan Radoslav
Štefan Radoslav Nemanjić (srbsko Стефан Радослав Немањић, Stefan Radoslav Nemanjić) je bil najstarejši sin srbskega kralja Štefana Prvovenčanega.
Poglej Štefan Prvokronani in Štefan Radoslav
Štefan Uroš I.
Štefan Uroš I. (srbsko Стефан Урош I, Stefan Uroš I), znan tudi kot Uroš Veliki (srbsko Урош Велики, Uroš Veliki) je bil od leta 1243 do 1276 kralj Srbije.
Poglej Štefan Prvokronani in Štefan Uroš I.
Štefan Vladislav I.
Štefan Vladislav I. (srbsko Стефан Владислав, Stefan Vladislav) je bil od leta 1234 do 1243 kralj Srbije, * okoli 1198, † po 1264.
Poglej Štefan Prvokronani in Štefan Vladislav I.
Boril
Boril (bolgarsko Борил, Boril) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1207 do 1218.
Poglej Štefan Prvokronani in Boril
Domencijan
Domencijan (srbsko Доментијан, Domentijan) znan tudi kot Domencijan Hilandarec (srbsko Доментијан Хиландарац, Domentian Hilandarac) je bil glavna osebnost srbske srednjeveške književnosti in filozofije, * okoli 1210, † po 1264.
Poglej Štefan Prvokronani in Domencijan
Hilandar
Samostan Hilandar (srbsko Манастир Хиландар, Manastir Hilandar, grško, Moní Chilandaríou) je eden od dvajsetih pravoslavnih samostanov na gori Atos v Grčiji.
Poglej Štefan Prvokronani in Hilandar
Hilandarska listina
Revidirana Hilandarska listina Hilandarska listina (srbsko Хиландарска повеља/Hilandarska povelja) je ustanovna listina samostana Hilandar, nadarbine Stefana Nemanje in Svetega Save in zibelke Srbske pravoslavne cerkve.
Poglej Štefan Prvokronani in Hilandarska listina
Izak II. Angel
Izak II.
Poglej Štefan Prvokronani in Izak II. Angel
Jurij Nemanjić
Jurij Nemanjić ali Jurij Zetski (srbsko Ђорђе Немањић / Đorđe Nemanjić; fl. 1208–1243) je bil veliki knez Zete od najmanj 1208 do najmanj 1243.
Poglej Štefan Prvokronani in Jurij Nemanjić
Kalojan
Kalojan, Kalojan Asen ali Ivan I. Kalojan (bolgarsko: Калоян Асен, Kalojan Asen, grško: Καλογιάννης ή Ιωαννίτσης Kalojannes e Ioannices), bolgarski car (1197-1207), * 1168 ali 1169, † oktober 1207, Solun, Grčija.
Poglej Štefan Prvokronani in Kalojan
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Poglej Štefan Prvokronani in Kraljevina Srbija (1217–1345)
Ktitor
Kralj Мihajlo I. Vojislavlavljević, ktitorski portret v cerkvi sv. Mihaela v Stonu (okoli 1080) Ktitor (grško, lastnik, gospodar, iz starogrškega glagola, dobiti, imeti v lasti) je v vzhodnih pravoslavnih Cerkvah in Bizantinskem cesarstvu fizična oseba (duhovnik ali laik) ali pravna oseba (cerkev, cerkveni sklad, vas, mestna občina), ki ustanovi, obnovi ali dobi za nagrado za zasluge samostansko, vaško ali mestno cerkev, samostan, šolo ali dobrodelno ustanovo.
Poglej Štefan Prvokronani in Ktitor
Maglič
Maglič (srbsko Маглич, Maglič) je srednjeveški grad iz 13.
Poglej Štefan Prvokronani in Maglič
Naša Gospa Ljeviška
Naša Gospa Ljeviška ali Gospa Ljeviška (srbsko Црква Богородица Љевишка ali Богородица Љевишка) je srbska srednjeveška cerkev v Prizrenu, Kosovo, nadrabina srbskega kralja Stefana Milutina.
Poglej Štefan Prvokronani in Naša Gospa Ljeviška
Nemanjići
Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.
Poglej Štefan Prvokronani in Nemanjići
Novo brdo
Novo brdo (Novo Brdo/Ново Брдо; Novobërda ali Novobërdë; tudi Artana ali Artanë; Novus Mons ali Novamonte; srednjeveško-saško-nemško Nyeu-berghe; srednjeveško-beneško Novomonte; srednjeveško-turško) je naselje v istoimeni občini Novo brdo v okraju Gnjilane na vzhodnem delu Kosova; po oceni je 2015 živelo v občini 9,670 prebivalcev.
Poglej Štefan Prvokronani in Novo brdo
Oplenac
Cerkev sv.
Poglej Štefan Prvokronani in Oplenac
Raška
Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime.
Poglej Štefan Prvokronani in Raška
Samostan Žiča
Samostan je zgradil prvi srbski kralj Stefan Nemanjić Prvovenčani (veliki župan 1196-1217, kralj 1217-1228) v letih 1206 do 1221.
Poglej Štefan Prvokronani in Samostan Žiča
Samostan Reževići
Samostan Reževići (srbsko Манастир Режевићи, Manastir Reževići) je srednjeveški samostan Srbske pravoslavne cerkve v vasi Katun Reževići med Budvo in Petrovac na Moru v Črni gori.
Poglej Štefan Prvokronani in Samostan Reževići
Samostan Sopoćani
Samostan Sopoćani (srbsko Манастир Сопоћани, Manastir Sopoćani) je nadarbina srbskega kralja Stefana Uroša I..
Poglej Štefan Prvokronani in Samostan Sopoćani
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Štefan Prvokronani in Skopje
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Štefan Prvokronani in Srbija
Stefan (naziv)
Stefan Nemanja, veliki knez Raše Stefan je bil naziv srednjeveških srbskih vladarjev.
Poglej Štefan Prvokronani in Stefan (naziv)
Sveti Sava
samostanu Studenica Sveti Sava je bil srbski plemič, menih, iguman samostana Studenica, književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne Srbske pravoslavne cerkve, * okoli 1174, † 14. januar 1236 (po julijanskem koledarju).
Poglej Štefan Prvokronani in Sveti Sava
Toljen II.
Toljen II. je bil sin Toljena I., sina Miroslava Zavidovića, starejšega brata Štefana Nemanje, ki je v prvi polovici 13.
Poglej Štefan Prvokronani in Toljen II.
Vukan Nemanjić
Vukan Nemanjić (srbsko Вукан Немањић/Vukan Nemanjić) je bil od leta 1202 do 1204 veliki knez Kneževine Srbije in od leta 1195 do svoje smrti veliki knez (naslovni kralj) Pomorja, * pred 1165, † po 1207.
Poglej Štefan Prvokronani in Vukan Nemanjić
Zgodovina Srbije
Reliefni zemljevid današnje Srbije Zgodovina Srbije zajema zgodovinski razvoj Srbije in njenih predhodnic, od starejše kamene dobe do današnjega stanja, pa tudi srbskega naroda in območij, ki so jim zgodovinsko vladali.
Poglej Štefan Prvokronani in Zgodovina Srbije
1165
1165 (MCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Štefan Prvokronani in 1165
1196
1196 (MCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Štefan Prvokronani in 1196
1207
1207 (MCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Štefan Prvokronani in 1207
1217
1217 (MCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Štefan Prvokronani in 1217
1228
1228 (MCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Štefan Prvokronani in 1228
24. september
24.
Poglej Štefan Prvokronani in 24. september
Prav tako znan kot Stefan Prvovenčani, Štefan Prvovenčani.