Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Štalenska gora

Index Štalenska gora

Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 56 odnosi: Ambisonti, Šentjurij ob Dolgem jezeru, Šentlovrenc (razločitev), Šenttomaž pri Celovcu, Šenturška gora, Šmartin (razločitev), Žilje, Žitara vas, Čilberk, Bela (razločitev), Boštjan Kordaš, Bojan, Breg (razločitev), Breza (razločitev), Bučinja vas, Celovško polje, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta, Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu, Dolina (občina Grabštanj), Dom Ajda, Dvor (razločitev), Franc Smodej, Geografija Avstrijske Koroške, Gora (razločitev), Goriče, Goriče (razločitev), Gorje, Gospa Sveta, Gosposvetsko polje, Grad Gundrska vas, Grad Ostrovica, Hum (razločitev), Jakob Brollo, Južna Koroška (Avstrija), Karl Schnabl, Koroški Slovenci, Krške Alpe, Krištofova Gora, Loče, Magdalenska gora, Magnolija in tulipani, Marjan Sturm, Mostič, Noriško kraljestvo, Okraj Celovec-dežela, Otmanje, Ovčjak (razločitev), Partovca, Pokrče, Rož, ... Razširi indeks (6 več) »

Ambisonti

Ambisonti so bili keltska skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so najverjetneje živeli v Posočju.

Poglej Štalenska gora in Ambisonti

Šentjurij ob Dolgem jezeru

Šentjurij ob Dolgem jezeru (nemško Sankt Georgen am Längsee) je naselje in občina v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem Samostan Sv. Jurija Grad Ostrovica Farna cerkev Sv. Petra pri Taggenbrunnu.

Poglej Štalenska gora in Šentjurij ob Dolgem jezeru

Šentlovrenc (razločitev)

Šentlovrenc je ime več naselij.

Poglej Štalenska gora in Šentlovrenc (razločitev)

Šenttomaž pri Celovcu

župnijska cerkev Šenttomaž pri Celovcu Šenttomaž pri Celovcu (narečno:, nem. St. Thomas am Zeiselberg) je vas, nekdanja samostojna istoimenska politična občina ter istoimenska župnija, hkrati je nekdanji sedež dveh pomembnih slovenskih ustanov v osrednje-severnem delu Celovškega polja v tržni občini Štalenska gora na avstrijskem južnem Koroškem severovzhodno od Celovca v političnem okraju Celovec-dežela.

Poglej Štalenska gora in Šenttomaž pri Celovcu

Šenturška gora

Šenturška gora (Ulrichsberg), pred časom imenovana tudi Kernberg in Kärntner Berg, je gora na avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Šenturška gora

Šmartin (razločitev)

Rut je lahko.

Poglej Štalenska gora in Šmartin (razločitev)

Žilje

Žilje, ob Krki, nem.

Poglej Štalenska gora in Žilje

Žitara vas

Žitara vas je dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Žitara vas

Čilberk

Grajska ruševina Čilberk, nem.

Poglej Štalenska gora in Čilberk

Bela (razločitev)

Bela je lahko.

Poglej Štalenska gora in Bela (razločitev)

Boštjan Kordaš

Boštjan Kordaš, slovenski veterinar, * 20. september 1899, Škofji Dvor, občina Štalenska gora) (stara občina Šenttomaž pri Celovcu), avstrijska Koroška, † 6. januar 1990, Kamnik. Kordaš je izhajal iz domačije z hišnim imenom Ruprat ali Roprat v Zgornjih Goričah / Großörtschach pri Timenici / Timenitz.

Poglej Štalenska gora in Boštjan Kordaš

Bojan

Bojan je moško osebno ime.

Poglej Štalenska gora in Bojan

Breg (razločitev)

Breg (v fizični geografiji oz. geomorfologiji) lahko pomeni.

Poglej Štalenska gora in Breg (razločitev)

Breza (razločitev)

Breza je lahko.

Poglej Štalenska gora in Breza (razločitev)

Bučinja vas

Podružnična cerkev sv. Andreja v Bučinji vasi Bučinja vas je vas v občini Štalenska gora v Okraju Celovec - dežela, na Koroškem, v (Avstriji).

Poglej Štalenska gora in Bučinja vas

Celovško polje

Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.

Poglej Štalenska gora in Celovško polje

Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta

sličica sličica Valvasorjev bakrorez Cerkev Marijinega vnebovzetja je romarska in župnijska cerkev v kraju Gospa Sveta na Koroškem v Avstriji.

Poglej Štalenska gora in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta

Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu

Šentlovenc z obzidjem ''Slovo sv. Lovrenca'', naslikal Jakob Brollo s slovenskim napisom Podružnična cerkev Šentlovrenc pri Šenttomažu nad Celovcem (nem.: St. Lorenzen) spada pod faro Šenttomaž pri Čilberku / nad Celovcem oz.

Poglej Štalenska gora in Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu

Dolina (občina Grabštanj)

Dolina, cerkev ob avtocesti A2, izvoz Grabštanj notranjost Dolina (tudi v nemščini uradno Dolina) je dvojezična vas v občini Grabštanj na Celovškem polju na avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Dolina (občina Grabštanj)

Dom Ajda

Dom Ajda (center šolskih in obšolskih dejavnosti) leži na razglednem pobočju Libeliške gore v občini Dravograd.

Poglej Štalenska gora in Dom Ajda

Dvor (razločitev)

Dvor je lahko.

Poglej Štalenska gora in Dvor (razločitev)

Franc Smodej

Franc Smodej, slovenski duhovnik, politik in časnikar, * 17. november 1879, Šmartno v Rožni dolini, † 21. september 1949, Beograd.

Poglej Štalenska gora in Franc Smodej

Geografija Avstrijske Koroške

Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.

Poglej Štalenska gora in Geografija Avstrijske Koroške

Gora (razločitev)

Gora je lahko.

Poglej Štalenska gora in Gora (razločitev)

Goriče

Goriče je ime več naselij.

Poglej Štalenska gora in Goriče

Goriče (razločitev)

Goriče je toponim oz.

Poglej Štalenska gora in Goriče (razločitev)

Gorje

Gorje je lahko ime več naselij.

Poglej Štalenska gora in Gorje

Gospa Sveta

Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Gospa Sveta

Gosposvetsko polje

Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.

Poglej Štalenska gora in Gosposvetsko polje

Grad Gundrska vas

Grad Gundrska vas (nemško Schloss Gundersdorf) je dvorec v istoimenski vasi ob glavni cesti, ki povezuje Celovec z dolino Krčice in spada v občino Štalenska gora na avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Grad Gundrska vas

Grad Ostrovica

Grad Ostrovica spada med najslikovitejše gradove v Avstriji.

Poglej Štalenska gora in Grad Ostrovica

Hum (razločitev)

Hum je lahko.

Poglej Štalenska gora in Hum (razločitev)

Jakob Brollo

Jakob Brollo (ali), furlanski slikar, * 19. september 1834, Humin, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 30. december 1918, Humin.

Poglej Štalenska gora in Jakob Brollo

Južna Koroška (Avstrija)

Vrbskim jezerom Marko Pernhart: Celovec proti severu Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Južna Koroška (Avstrija), ustaljen geografski in kulturno-zgodovinski pojem, ki zajame južne, nekoč (v 19. stoletju) povsem slovenske subregije ali pa ki so še danes slovenske oz.

Poglej Štalenska gora in Južna Koroška (Avstrija)

Karl Schnabl

Karl Schnabl, avstrijski smučarski skakalec in športni zdravnik, * 8. marec 1954, Zahomec, občina Straja vas, Avstrijska Koroška.

Poglej Štalenska gora in Karl Schnabl

Koroški Slovenci

Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.

Poglej Štalenska gora in Koroški Slovenci

Krške Alpe

Krške Alpe (nemško Gurktaler Alpen oz. Nockberge) so gorstvo v centralnih vzhodnih Alpah na avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Krške Alpe

Krištofova Gora

Podružnična cerkev na Krištofovi Gori Krištofova Gora, slovensko lokalno narečno tudi samo Krištof, nemško Christofberg je višinska vasica in romarski kraj v občini Mostič v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Krištofova Gora

Loče

Loče je lahko ime več naselij.

Poglej Štalenska gora in Loče

Magdalenska gora

Magdalenska gora je eno najpomembnejših arheoloških železnodobnih najdišč v Sloveniji, ki leži na 504 mnm visoki vzpetini severovzhodno od naselja Šmarje - Sap.

Poglej Štalenska gora in Magdalenska gora

Magnolija in tulipani

Magnolija in tulipani je zbirka slovenske kratke proze avtorja Bojana-Ilije Schnabla.

Poglej Štalenska gora in Magnolija in tulipani

Marjan Sturm

Marjan Sturm (Borut Marjan Sturm), avstrijski zgodovinar in politik slovenskega rodu, * 13. december 1951, Celovec na avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Marjan Sturm

Mostič

Mostič (nem. Brückl) je tržna občina v političnem okraju Šentvid ob Glini na Koroškem na (zgodovinski) meji dvojezičnega ozemlja, o čemer pričajo zgodovinski popisi prebivalstva in m.dr.

Poglej Štalenska gora in Mostič

Noriško kraljestvo

Noriško kraljestvo ali Kraljestvo Norik (latinsko ali) so okoli leta 200 pr. n. št. v regiji vzhodnih Alp ustanovili Kelti.

Poglej Štalenska gora in Noriško kraljestvo

Okraj Celovec-dežela

Okraj Celovec-dežela (ali podeželje) (nemško Bezirk Klagenfurt-Land) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.

Poglej Štalenska gora in Okraj Celovec-dežela

Otmanje

Gradič Otmanje Aleja do gradu Otmanje Gradič Otmanje (nemško Schloss Otmanach) leži na južnem vznožju Štalenske gore v enako imenovani občini Štalenska gora v osrednjem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Poglej Štalenska gora in Otmanje

Ovčjak (razločitev)

Ovčjak je (mikro)toponim kakor tudi hidronim.

Poglej Štalenska gora in Ovčjak (razločitev)

Partovca

Grad Partovca / Portendorf, Valvasor, Topographia archiducatus Carinhiae, 1688 Partovca pri Šenttomažu, (nemško Portendorf) je zgodovinsko naselje osrednje južne Koroške na Celovškem polju v občini Štalenska gora (stara občina Šenttomaž pri Celovcu) v Avstriji z nekdanjim gradom in kapelico iz leta 1185.

Poglej Štalenska gora in Partovca

Pokrče

Pokrče (narečno) je zgodovinsko dvojezična občina z 3029 prebivalci (stanje 1. januar 2011) v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Pokrče

Rož

Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.

Poglej Štalenska gora in Rož

Romanje

Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.

Poglej Štalenska gora in Romanje

Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev

Ta kategorija zajema imena naselji in mest v Avstriji.

Poglej Štalenska gora in Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev

Simon Grascher

Simon Grascher, avstrijski podčastnik rusko-slovenskega rodu, * 18. december 1920, Timenica pri Celovcu, † 14. julij 1943, Bjelgorod.

Poglej Štalenska gora in Simon Grascher

Sveta Ciril in Metod

Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.

Poglej Štalenska gora in Sveta Ciril in Metod

Virunum

Virunum - arheološka dela, južni del Virunum - arheološka dela, severni del Municipium Claudium Virunum ali krajše Virunum je bilo glavno mesto rimske province Norik.

Poglej Štalenska gora in Virunum

Zapuže

Zapuže je ime več naselij.

Poglej Štalenska gora in Zapuže

Prav tako znan kot Štalenska gora (občina).

, Romanje, Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev, Simon Grascher, Sveta Ciril in Metod, Virunum, Zapuže.