Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Šopron

Index Šopron

Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.

Kazalo

  1. 83 odnosi: Adam Bokany, Adam Farkaš, Andrej III. Ogrski, Artikularna lesena cerkev, Kežmarok, Šparta (mesto), Štefan Bachich, Štefan Baler, Štefan Sijarto, Štefan Smodiš, Števan Kovatš, Železno, Avstrija, Banská Štiavnica, Béla Aggteleky, Boltižar Milovec, Bolzano, Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo, Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze, Ferenc Berke, Franz Lehár, Gornja Panonija (rimska provinca), Grad Zrin, Gradiščanska, Győr-Moson-Sopron (županija), Ivan Berke, Ivan Vratarič, Janez Gerb, Janoš Flisar, Janoš Kardoš, József Szájer, Jožef Berke (duhovnik), Juri Cipot, Kapela Marije Vnebovzete, Murski Črnci, Karl Kovač, Kempten, Krátka summa velikoga katekizmussa, Krscsanszke nôve peszmene knige, Ladislav Posmrtni, Leopold Hari, Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov, Lovrenc Bogović, Matjaž Godina, Mátyás Rát, Mihael Barla, Mihael Berke, Mihael Kotsmar, Mikloš Küzmič, Mitrej v Fertőrákosu, Molitvena kniga, Mongolski vpadi v Evropo, Nôvi abeczedár, ... Razširi indeks (33 več) »

Adam Bokany

Adam Bokany (madžarsko Bokány Ádám), madžarski evangeličanski duhovnik, † okoli 1714.

Poglej Šopron in Adam Bokany

Adam Farkaš

Adam pl. Farkaš (madžarsko Farkas Ádám), rektor in pesnik, * 1730 Suhi vrh, † 12. februar 1786, Šopron.

Poglej Šopron in Adam Farkaš

Andrej III. Ogrski

Andrej III.

Poglej Šopron in Andrej III. Ogrski

Artikularna lesena cerkev, Kežmarok

Artikularna cerkev v Kežmarku (Artikulárny kostol v Kežmarku) je lesena cerkev v Kežmaroku na Slovaškem.

Poglej Šopron in Artikularna lesena cerkev, Kežmarok

Šparta (mesto)

Šparta (grško Σπάρτη, Sparti) je mesto v Lakoniji v Grčiji, prav tam, kjer je bila antična Šparta.

Poglej Šopron in Šparta (mesto)

Štefan Bachich

Štefan pl. Bačič, slovenski evangeličanski duhovnik, senior na Madžarskem, * 1749, Tešanovci, † 1810, Nemeskér.

Poglej Šopron in Štefan Bachich

Štefan Baler

Štefan (Števan) Baler (madžarsko Ballér István) slovenski evangeličanski duhovnik, pesnik, pisatelj, kantor-učitelj, nadzornik šole in dekan v Šomodski županiji na Madžarskem, * 28. avgust 1760, Lončarovci, † 2. april 1835, Porrogszentkirály.

Poglej Šopron in Štefan Baler

Štefan Sijarto

Štefan (Števan) Sijarto (madžarsko Szijjártó István) slovenski pisatelj, pesnik, pastor in učitelj na Ogrskem.

Poglej Šopron in Štefan Sijarto

Štefan Smodiš

Štefan (Števan) Smodiš (madžarsko Szmodis István), slovenski evangeličanski duhovnik in književnik na Ogrskem, * ok.

Poglej Šopron in Štefan Smodiš

Števan Kovatš

Števan Kovatš (madžarsko Kováts István), madžarski evangeličanski duhovnik, senior, zgodovinar, pisatelj, predsednik Prekmurske banke, * 25. januar 1866, Lébény pri Gjuru, † 11. december 1945, Murska Sobota.

Poglej Šopron in Števan Kovatš

Železno, Avstrija

Železno je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Gradiščanska z okoli 15.000 prebivalci.

Poglej Šopron in Železno, Avstrija

Banská Štiavnica

Banská Štiavnica (madžarsko Selmecbánya, nemško Schemnitz) je mesto s približno 10.000 prebivalci.

Poglej Šopron in Banská Štiavnica

Béla Aggteleky

Béla Aggteleky, madžarski feldmaršal, * 14. september 1890, Šopron, † 4. avgust 1977, Ženeva.

Poglej Šopron in Béla Aggteleky

Boltižar Milovec

Boltižar (Baltazar) Milovec, hrvaški (kajkavski) katoliški župnik, jezuit, pridigar, zgodovinar, verski pisatelj, * Stanetinec, 7. avgust, 1612; † Zagreb, 17. januar, 1678.

Poglej Šopron in Boltižar Milovec

Bolzano

Bolzano (ali Balsan, redko) je italijansko mesto, pokrajina in glavno mesto upravne skupnosti Južne Tirolske.

Poglej Šopron in Bolzano

Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo

Cesarski in kraljevi polki so se razvrščali v bojne enote (Kampftruppen) in cesarske in kraljeve enote za bojno podporo, ki jih prikazuje ta seznam (stanje leta 1914).

Poglej Šopron in Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo

Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze

Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze (Knjižica izrekov, pesmi in molitev) je knjiga v prekmurščini iz leta 1820 avtorja Mihaela Barla.

Poglej Šopron in Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze

Ferenc Berke

Ferenc Xaver Berke pl. veliko-bakovski (madžarsko nagy-barkóczi Berke Xavér Ferenc, nemško Franz Xaver Berke von Nagy-Barkócz), slovenski evangeličanski duhovnik, senior pisatelj, plemič, sodnik županijske table v Železni županiji, na Ogrskem, * 25. december 1762, Sebeborci; † 10.

Poglej Šopron in Ferenc Berke

Franz Lehár

Franz Lehár, avstrijski skladatelj madžarskega rodu, * 30. april 1870, Komorn, Avstro-Ogrska (danes Komárno, Slovaška), † 24. oktober 1948, Bad Ischl, Avstrija.

Poglej Šopron in Franz Lehár

Gornja Panonija (rimska provinca)

Gornja Panonija (latinsko: Pannonia Superior), provinca Rimskega cesarstva z glavnim mestom Carnuntum, ustanovljena leta 103.

Poglej Šopron in Gornja Panonija (rimska provinca)

Grad Zrin

Grad Zrin je srednjeveški grad na griču Zrinske gore nad naseljem Zrin južno od mesta Sisak v Siško-moslavski županiji na Hrvaškem.

Poglej Šopron in Grad Zrin

Gradiščanska

Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz.

Poglej Šopron in Gradiščanska

Győr-Moson-Sopron (županija)

Županija Győr-Moson-Sopron (Győr-Moson-Sopron megye, poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') je županija na severozahodu Madžarske.

Poglej Šopron in Győr-Moson-Sopron (županija)

Ivan Berke

Ivan Berke pl. veliko-bakovski (madžarsko nagy-barkóczi Berke János, nemško Janos Berke von Nagy-Barkócz), madžarsko-slovenski evangeličanski duhovnik, senior, pisatelj, politik, posestnik, plemič * 11. oktober 1814, Križevci, † 9. maj 1908, Križevci.

Poglej Šopron in Ivan Berke

Ivan Vratarič

Ivan Vratarič (madžarsko Vratarits Iván), madžarsko-slovenski pravnik, * 13. junij 1874, Černelavci, † 1909, Murska Sobota.

Poglej Šopron in Ivan Vratarič

Janez Gerb

Janez Gerb, avstrijski jezuit, * 6. maj 1595, Linz, † 7. september 1656, Šopron.

Poglej Šopron in Janez Gerb

Janoš Flisar

Janoš Flisar (sedi na sredi) z gojenci prekmurskega dijaškega doma o. 1937 Janoš Flisar (''madž.'' Fliszár János) madžarsko-slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec, novinar in učitelj, * 12. junij 1856, Šalamenci, Avstro-Ogrska, † 21.

Poglej Šopron in Janoš Flisar

Janoš Kardoš

Janoš Kardoš (''madž''. Kardos János), slovenski evangeličanski duhovnik, pisatelj in prevajalec, * 13. februar 1801, Noršinci; † 12. avgust 1873, Hodoš.

Poglej Šopron in Janoš Kardoš

József Szájer

József Szájer, madžarski politik, * 7. september 1961, Šopron.

Poglej Šopron in József Szájer

Jožef Berke (duhovnik)

Jožef Berke pl. veliko-bakovski, slovenski evangeličanski duhovnik, plemič, * 8. februar 1771, Sebeborci; † 9. november, 1833, Križevci.

Poglej Šopron in Jožef Berke (duhovnik)

Juri Cipot

Juri Cipot (prekmursko Djürji Cipott, tudi Jurij Czipott), slovenski evangeličanski duhovnik in pisatelj na Madžarskem, * 6. april 1793 ali 1. april 1794, Puconci, † 9. november 1834, Hodoš.

Poglej Šopron in Juri Cipot

Kapela Marije Vnebovzete, Murski Črnci

Kapela Marije Vnebovzete je kapela v vasi Murski Črnci, ki leži v prekmurski občini Tišina.

Poglej Šopron in Kapela Marije Vnebovzete, Murski Črnci

Karl Kovač

Karel Kovač (madžarsko Kováts Károly Zoltán), prekmurski evangeličanski duhovnik, senior *7. januar 1900, Murska Sobota, † 5. avgust 1983, Maribor.

Poglej Šopron in Karl Kovač

Kempten

Kempten (nemško:, švabsko nemško Kempte) je največje mesto Allgäua na Švabskem, na Bavarskem v Nemčiji.

Poglej Šopron in Kempten

Krátka summa velikoga katekizmussa

Krátka summa velikoga katekizmussa (Kratko bistvo velikega katekizma) je prvi prekmurski katoliški katekizem, ki ga je napisal Mikloš Küzmič.

Poglej Šopron in Krátka summa velikoga katekizmussa

Krscsanszke nôve peszmene knige

Krszcsanszke nôve peszmene knige (Nove krščanske pesmene knjige ali pesmarice) je evangeličanska cerkvena pesmarica Mihaela Barle, ki jo je napisal 1823, tiskala jo je Katalin Kultsár v Šopronu.

Poglej Šopron in Krscsanszke nôve peszmene knige

Ladislav Posmrtni

Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.

Poglej Šopron in Ladislav Posmrtni

Leopold Hari

Leopold Hari (madžarsko Háry Lipót), slovensko-madžarski evangeličanski duhovnik, senior, pisatelj, *19. oktober 1901, Panovci, † 23. avgust 1980, Murska Sobota.

Poglej Šopron in Leopold Hari

Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov

Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov so skupina devetih lesenih verskih objektov iz 16.-18.

Poglej Šopron in Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov

Lovrenc Bogović

Lovrenc Bogović ali Lovre Bogović (madžarsko Bogovich Lőrinc), hrvaški (gradiščanski) menih, duhovnik in pisatelj, * 22. marec 1723, Veliki Borištof, † 12. januar 1789, Monošter.

Poglej Šopron in Lovrenc Bogović

Matjaž Godina

Matjaž (Matijaš) Godina (madžarsko Godina Mátyás) * Lemerje, o. 1768; † Gornji Petrovci, 1. januar, 1835.

Poglej Šopron in Matjaž Godina

Mátyás Rát

Mátyás Rát ali Ráth, madžarski evangeličanski duhovnik, jezikoslovni pisatelj.

Poglej Šopron in Mátyás Rát

Mihael Barla

Mihael Barla (tudi Miháo Barla, Mihal Barla, madž. Barla Mihály), slovenski evangeličanski duhovnik, pisatelj in pesnik na Madžarskem.

Poglej Šopron in Mihael Barla

Mihael Berke

Mihael Berke pl. veliko-bakovski (madžarsko nagy-barkóczi Berke Mihaly, nemško Mihael Berke von Nagy-Barkócz), madžarsko-slovenski, posestnik, plemič * 27. september 1843, Tešanovci, † 2. julij 1895, Murska Sobota.

Poglej Šopron in Mihael Berke

Mihael Kotsmar

Mihael Kotsmar ali Kerčmar(?) (madžarsko Kotsmar Mihály) slovenski evangeličanski pastor in pisatelj na Madžarskem.

Poglej Šopron in Mihael Kotsmar

Mikloš Küzmič

Mikloš Küzmič (''madž.'' Küzmics Miklós), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in dekan Slovenske okrogline (Szlovenszke okrogline v. öspörössi), * 15. september 1737, Dolnji Slaveči; † 11. april 1804, Kančevci.

Poglej Šopron in Mikloš Küzmič

Mitrej v Fertőrákosu

Mitrej v Fertőrákosu je tempelj rimskega boga Mitre v Fertőrákosu na Madžarskem.

Poglej Šopron in Mitrej v Fertőrákosu

Molitvena kniga

Davidov 50. psalm ''(žoltar)'' v izdaji Knige molitvene iz leta 1847. Molitvena kniga ali Kniga Molitvena je molitvenik v prekmurščini in drugo pomembnejše delo Mikloša Küzmiča.

Poglej Šopron in Molitvena kniga

Mongolski vpadi v Evropo

Mongolski vpadi v Evropo so niz vojn in spopadov med Mongoli in vzhodnoevropskimi in srednjeevropskimi državami od leta 1235 do 1290.

Poglej Šopron in Mongolski vpadi v Evropo

Nôvi abeczedár

Nôvi abeczedár (Novi abecednik) je prekmurski šolski učbenik evangeličanskega učitelja Štefana Lülika iz 1820.

Poglej Šopron in Nôvi abeczedár

Nežidersko jezero

Nežidersko jezero je veliko in plitvo stepsko jezero, ki leži nekaj deset kilometrov jugovzhodno od Dunaja na meji med Avstrijo in Madžarsko.

Poglej Šopron in Nežidersko jezero

Nouvi Zákon

Originalna izdaja Nouvega Zákona v razstavi knjižnice, Murska Sobota, 2009. Nouvi Zákon (Novi Testament, Novi Zakon), je prevod Nove zaveze v prekmurščino.

Poglej Šopron in Nouvi Zákon

Obleganje Kisega

Obleganje Kisega, v nemških virih obleganje Günsa (nemško Belagerung von Kőszeg, turško Kuşatması), je bilo osmansko obleganje ogrskega mesta KisegMed osmansko-habsburškimi vojnami se je trdnjava imenovala Güns odkar je bila pod habsburško urisdikcijo.

Poglej Šopron in Obleganje Kisega

Obmejno mesto

Trst Obmejno mesto je mesto, ki leži v neposredni bližini meje med dvema državama, provincama ali regijama.

Poglej Šopron in Obmejno mesto

Padec komunizma

Padec komunizma se je zgodil leta 1989, ko je bilo v Evropi izvedenih več revolucij, s katerimi so bili strmoglavljeni komunistični režimi v državah vzhodnega boka.

Poglej Šopron in Padec komunizma

Panonija (rimska provinca)

Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.

Poglej Šopron in Panonija (rimska provinca)

Pinkafeljski konj

Pinkafeljski konj (madžarsko pinkafői ló) je izumrla pasma domačega konja.

Poglej Šopron in Pinkafeljski konj

Podregije Madžarske

Podregije Madžarske (edninska oblika kistérség) so bile enote tretje ravni v upravni delitvi Madžarske, stopnjo pod županijami.

Poglej Šopron in Podregije Madžarske

Pomeni imen asteroidov: 150001–160000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 150.001 do 160.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Šopron in Pomeni imen asteroidov: 150001–160000

Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih

Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih (Pomoč bolnikov in umirajočih) je prekmurski molitvenik Mikloša Küzmiča, ki je bil natisnjen 1781 v Šopronu.

Poglej Šopron in Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih

Prva Panonija

Prva Panonija (latinsko: Pannonia Prima), rimska provinca, ustanovljena leta 296 z reformami cesarja Dioklecijana.

Poglej Šopron in Prva Panonija

Renkovci

Renkovci (madžarsko Lendvaerdő) so naselje v občini Turnišče.

Poglej Šopron in Renkovci

Rudolf Cipot

Rudolf Cipot (madžarsko Czipott Rudolf, ali Czipott Rezső) ogrskoslovenski evangeličanski duhovnik in pisatelj, sin Jurija Cipota, * Hodoš 14. januar ali 18. junij 1825.

Poglej Šopron in Rudolf Cipot

Seznam mest na Madžarskem

242x242px 240x240_pik Madžarska ima 3.152 naselij, glede na 1. januar 2007: 289 mest (madžarsko: város, množina: városok) in 2.863 vasi (madžarsko: község, množina: községek).

Poglej Šopron in Seznam mest na Madžarskem

Seznam naselij Koprivniško-križevske županije

Seznam naselij Koprivniško-križevske županije.

Poglej Šopron in Seznam naselij Koprivniško-križevske županije

Seznam naselij na Madžarskem (S)

Seznam naselij na Madžarskem (S).

Poglej Šopron in Seznam naselij na Madžarskem (S)

Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Šiška

Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Šiška vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale, umrle ali so z njo povezane.

Poglej Šopron in Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Šiška

Seznam slovenskih imen madžarskih krajev

Seznam slovenskih imen madžarskih krajev.

Poglej Šopron in Seznam slovenskih imen madžarskih krajev

Slovenski eksonimi

Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.

Poglej Šopron in Slovenski eksonimi

Svobodno kraljevo mesto

Svobodno kraljevo mesto je bil od 15.

Poglej Šopron in Svobodno kraljevo mesto

Szlovenszki silabikár

Szlovenszki silabikár (Slovenski obrednik) je prekmurska tiskana knjiga, ki jo je napisal Mikloš Küzmič, kančevski župnik in dekan Slovenske okrogline.

Poglej Šopron in Szlovenszki silabikár

Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo

Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo (Položaj starešine in vabljenje na svatbo) je knjiga Štefana Sijartoja z Večeslavec, ki je bil domanjševski evangeličanski šolmošter, ko so izdali knjigo.

Poglej Šopron in Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo

Szvéti evangyeliomi

Slovenskem Porabju). Szvéti evangeliomi (1841). Szvéti evangeliomi (1858). Krajačevićovi ''Szveti evangeliomi'' iz leta 1651. Szvéti evangyeliomi ali Szvéti evangeliomi (Sveti evangeliji) so delni prevod katoliške Nove zaveze v prekmurščino, ki ga je Mikloš Küzmič prevedel iz kajkavskih, slovenskih, latinskih in madžarskih virov.

Poglej Šopron in Szvéti evangyeliomi

Znak Evropske dediščine

Znak evropske dediščine je priznanje, ki ga Evropska unija podeljuje objektom ali območjem, dokumentom, muzejem, arhivom, spomenikom ali dogodkom, ki so mejniki v ustvarjanju današnje združene Evrope in so zgled evropskega povezovanja ali evropskih vrednot.

Poglej Šopron in Znak Evropske dediščine

Zsolt Kontra

Zsolt Kontra, madžarski rokometaš, * 23. avgust 1955, Sopron.

Poglej Šopron in Zsolt Kontra

18. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska)

18.

Poglej Šopron in 18. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska)

19. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska)

19.

Poglej Šopron in 19. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska)

19. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)

19.

Poglej Šopron in 19. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)

48. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

48.

Poglej Šopron in 48. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

5. korpus (Avstro-Ogrska)

5.

Poglej Šopron in 5. korpus (Avstro-Ogrska)

6. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)

6.

Poglej Šopron in 6. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)

76. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

76.

Poglej Šopron in 76. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

8. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)

8.

Poglej Šopron in 8. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)

Prav tako znan kot Sopron, Šopron, Madžarska.

, Nežidersko jezero, Nouvi Zákon, Obleganje Kisega, Obmejno mesto, Padec komunizma, Panonija (rimska provinca), Pinkafeljski konj, Podregije Madžarske, Pomeni imen asteroidov: 150001–160000, Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih, Prva Panonija, Renkovci, Rudolf Cipot, Seznam mest na Madžarskem, Seznam naselij Koprivniško-križevske županije, Seznam naselij na Madžarskem (S), Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Šiška, Seznam slovenskih imen madžarskih krajev, Slovenski eksonimi, Svobodno kraljevo mesto, Szlovenszki silabikár, Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo, Szvéti evangyeliomi, Znak Evropske dediščine, Zsolt Kontra, 18. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska), 19. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska), 19. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 48. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 5. korpus (Avstro-Ogrska), 6. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 76. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 8. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo).