Kazalo
24 odnosi: Cesarsko mesto Nürnberg, Fernando Álvarez de Toledo, Friderik V. Pfalški, Grad Moritzburg, Habsburška monarhija, Hohenzollerji, Karel V. Habsburški, Maksimilijan Egmontski, Maksimilijan II. Habsburški, Mavricij Saški, Opatija Neresheim, Passavski sporazum, Rammelsberg, Saška (volilna kneževina), Samostan Maulbronn, Samostan Naše ljube gospe, Magdeburg, Savoja, Speyer, Sveto rimsko cesarstvo, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Braunschweig-Lüneburg, Weimar, Wettinci, Woerden.
Cesarsko mesto Nürnberg
Cesarsko mesto Nürnberg (nemško Reichsstadt Nürnberg) je bilo svobodno cesarsko mesto – neodvisna mestna država – v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Cesarsko mesto Nürnberg
Fernando Álvarez de Toledo
Fernando Álvarez de Toledo, 3.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Fernando Álvarez de Toledo
Friderik V. Pfalški
Friderikov grb. Friederik V., palatinski grof in volilni knez Palatinata (Pfalza, češki kralj, * 26. avgust 1596, lovski dvorec Deinschwang, † 29. november 1632, Mainz.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Friderik V. Pfalški
Grad Moritzburg
Moritzburg je utrjen grad v Halleju (Nemčija).
Poglej Šmalkaldenska vojna in Grad Moritzburg
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Habsburška monarhija
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Hohenzollerji
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Karel V. Habsburški
Maksimilijan Egmontski
Maksimilijan Egmontski upodobljen na spominskem zlatniku ob 450 letnici Grofije Buren Maksimilijan Egmontski, grof Burenski, Leerdamski in Lingenski, baron in gospod Eindhovenski, IJsselsteinski, Jaarsveldski, Sint-Maartensdijka in Cranendoncka (* 1509, † 24. december 1548 v Bruslju) je bil član plemiške rodbine Egmond, pa tudi nizozemski general, guverner (stadtholder) Frizije, Groningena in Overijssel ter leta 1540 generalni kapitan Nizozemske.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Maksimilijan Egmontski
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Maksimilijan II. Habsburški
Mavricij Saški
Mavricij Saški, vojvoda in volilni knez Saške, * 21. marec, 1521, Freiberg, † 9. julij, 1553, pri Sievershausnu.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Mavricij Saški
Opatija Neresheim
Opatija Neresheim Opatija Neresheim (St. Ulrich in Afra) je benediktinski samostan v škofiji Rottenburg-Stuttgart v Baden-Württembergu in pripada kongregaciji Beuronese.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Opatija Neresheim
Passavski sporazum
Passavski sporazum je bil sklenjen avgusta 1552 po uporu severno-nemških protestatskih knezov pod vodstvom Mavricija Saškega kot začasni kompromis med upornimi knezi in Ferdinandom I., tedaj nemškim kraljem in predstavnikom cesarja.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Passavski sporazum
Rammelsberg
Rammelsberg je hrib visok 635 metrov na severnem robu območja hribovja Harz, južno od zgodovinskega mesta Goslar v severni Nemčiji oziroma Spodnji Saški.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Rammelsberg
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Saška (volilna kneževina)
Samostan Maulbronn
Samostan Maulbronn je nekdanja cistercijanska opatija v središču mesta Maulbronn.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Samostan Maulbronn
Samostan Naše ljube gospe, Magdeburg
Samostan Naše ljube gospe Samostan Naše ljube gospe je samostan v starem mestnem jedru Magdeburga na Saškem - Anhaltu v Nemčiji.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Samostan Naše ljube gospe, Magdeburg
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Savoja
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Speyer
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Sveto rimsko cesarstvo
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Weimar
Weimar je mesto v zvezni deželi Turingija v Nemčiji.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Weimar
Wettinci
Wettinci, nemška vladarska družina iz saško-turinškega obmejnega področja, ki jo lahko zasledimo že v karolinški dobi.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Wettinci
Woerden
''2014 topografska karta občine Woerden'' Woerden je mesto in občina v osrednji Nizozemski.
Poglej Šmalkaldenska vojna in Woerden