Kazalo
25 odnosi: Aleksander Józef Lisowski, Avgust III. Poljski, Avgust Močni, Štefan Báthory, Emilia Plater, Hadjaški sporazum, Hajduk, Henrik III. Francoski, Henryk Sienkiewicz, Ivan I. Albert, Ivan II. Poljski, Jan Chryzostom Pasek, Józef Piłsudski, Joseph Conrad, Košiški privilegij, Mazurka Dombrowskega, Poljska, Poljska književnost, Potop (zgodovina), Varšavska konfederacija, Velika severna vojna, Vojvodina Varšava, Zgodovina Poljske, Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev, Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev.
Aleksander Józef Lisowski
Aleksander Józef Lisowski, poljsko-litovski plemič (szlachcik) in častnik, * okoli 1580, † 11. oktober 1616, Starodub.
Poglej Šlahta in Aleksander Józef Lisowski
Avgust III. Poljski
Friderik Avgust II. (na Saškem) oz.
Poglej Šlahta in Avgust III. Poljski
Avgust Močni
Avgust Močni, na Saškem Friderik Avgust I., na Poljskem Avgust II., saški volilni knez, poljski kralj, veliki knez Litve, * 12. maj 1670, Dresden, † 1. februar 1733, Varšava. Avgust je bil na čelu protestantske volilne kneževine Saške od leta 1694. Leta 1697 je postal tudi vladar Poljske-Litve in je za pridobitev tega prestola celo prestopil v katoliško vero.
Poglej Šlahta in Avgust Močni
Štefan Báthory
Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.
Poglej Šlahta in Štefan Báthory
Emilia Plater
Grofica Emilia Plater (Broel-Plater), poljsko-litovska plemkinja in revolucionarka, * 13. november 1806, Vilna, Ruski imperij (zdaj Litva), † 23. december 1831, dvorec Justinavas, Kongresna Poljska (zdaj Litva).
Poglej Šlahta in Emilia Plater
Hadjaški sporazum
Hadjaški sporazum (poljsko ugoda hadziacka, ukrajinsko гадяцький договір, gadjackij dogovir) je bil sporazum, ki so ga 16.
Poglej Šlahta in Hadjaški sporazum
Hajduk
Hajduk, 1703 Slika Hajduka-Veljka pomembnega Srbskega izobčenca, ki se je boril proti okupaciji Otomanov v prvi polovici 19.stoletja. Hajduk je vrsta neregularnega vojaka pehote, ki jo najdemo v Srednji Evropi in delih Jugovzhodne Evrope od začetka 17.
Poglej Šlahta in Hajduk
Henrik III. Francoski
Henrik III.Francoski ali Henrik Valoijski (francosko Henri III, poljsko Henryk Walezy) je bil vojvoda Anžujski, v letih 1573–1574 kralj Poljske in od leta 1574 do svoje smrti kralj Francije in zadnji monarh iz Valoijske dinastije, * 19. september 1551, Fontainebleau, † 2. avgust 1589, Saint-Cloud.
Poglej Šlahta in Henrik III. Francoski
Henryk Sienkiewicz
Henryk Adam Aleksander Pius Sienkiewicz (psevd. Litwos) poljski pisatelj, * 5. maj 1846, Wola Okrzejska, Poljska, † 15. november 1916, Vevey, Švica.
Poglej Šlahta in Henryk Sienkiewicz
Ivan I. Albert
Ivan I. Albert (poljsko Jan I Olbracht) je bil od leta 1492 do 1501 kralj Poljske in od leta 1491 do 1498 vojvoda Głogówa, * 27. december 1459, † 17. junij 1501.
Poglej Šlahta in Ivan I. Albert
Ivan II. Poljski
Ivan II.
Poglej Šlahta in Ivan II. Poljski
Jan Chryzostom Pasek
Jan Chryzostom Pasek, poljski plemič in pisatelj v času poljsko-litovskega kraljestva, * 1636, Gosławice, † 1701.
Poglej Šlahta in Jan Chryzostom Pasek
Józef Piłsudski
Józef Klemens Piłsudski, poljski državnik in vojskovodja, * 5. december 1867, Zułów, Guvernat Vilna, Rusko cesarstvo (zdaj Zalavas, Litva), † 12. maj 1935, Varšava, Poljska.
Poglej Šlahta in Józef Piłsudski
Joseph Conrad
Joseph Conrad (poljsko Józef Teodor Konrad Korzeniowski), poljsko-britanski pisatelj, * 3. december 1857, Terehove pri Berdičivu, Kijevska gubernija, Ruski imperij (zdaj Ukrajina), † 3. avgust 1924, Bishopsbourne, Anglija.
Poglej Šlahta in Joseph Conrad
Košiški privilegij
Košiški privilegij Košiški privilegij (madžarsko Kassai privilégium, poljsko Przywilej koszycki) je niz koncesij, ki jih je ogrski kralj Ludvik I. leta 1374 podelil poljski šlahti (plemstvu).
Poglej Šlahta in Košiški privilegij
Mazurka Dombrowskega
Mazurka Dombrowskega (poljsko Mazurek Dąbrowskiego) je poljska domoljubna pesem, od leta 1927 uradna državna himna republike Poljske.
Poglej Šlahta in Mazurka Dombrowskega
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Šlahta in Poljska
Poljska književnost
Poljska književnost se je začela razvijati v okviru cerkvenega krščanskega pismenstva v latinščini.
Poglej Šlahta in Poljska književnost
Potop (zgodovina)
Potop (poljsko pоtор szwedzki, litovsko švedų tvanas) je skupno ime niza vojnih pohodov v poljsko-litovski Republiki obeh narodov sredi 17.
Poglej Šlahta in Potop (zgodovina)
Varšavska konfederacija
Varšavska konfederacija Varšavska konfederacija, ki jo je 28.
Poglej Šlahta in Varšavska konfederacija
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Šlahta in Velika severna vojna
Vojvodina Varšava
Vojvodina Varšava (1807-1815) Vojvodino Varšavo je ustanovil Napoleon iz poljskih ozemelj, ki si jih ob drugi in tretji delitvi Poljske prisvojili Prusi; Prusi so se morali s tilsitskim mirovnim sporazumom (1807) ozemljem odpovedati, Napoleon pa jih je vrnil Poljakom, ki so se v vojni bojevali na njegovi strani.
Poglej Šlahta in Vojvodina Varšava
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Poglej Šlahta in Zgodovina Poljske
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Šlahta in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev (1573-1795).
Poglej Šlahta in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Prav tako znan kot Szlachta.