Kazalo
33 odnosi: Anton Ažbe, Škofja Loka, Blegoš, Cerkljansko hribovje, Dolenčice, Gorenja Žetina, Hrastnik (planina), Hrib, Hudičev boršt, Koprivnik, Lubnik, Mišja mrzlica, Občina Idrija, Občina Vodice, Pasja ravan, Planica, Kranj, Planinsko društvo IMP, Pokrajinska povest, Polhograjsko hribovje, Poljanska dolina (Gorenjska), Poljanska Sora, Predalpska Slovenija, Predalpski svet, Ratitovec, Rovtarsko hribovje, Selška Sora, Seznam planinskih postojank v Sloveniji, Smučišče Stari vrh, Sopotnica, Sora, Spodnja Sorica, Storžič, Zemljepisno lastno ime.
Anton Ažbe
Anton Ažbe, slovenski slikar, * 30. maj 1862, Dolenčice pri Javorjah pri Škofji Loki, † 6. avgust 1905, München.
Poglej Škofjeloško hribovje in Anton Ažbe
Škofja Loka
Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.
Poglej Škofjeloško hribovje in Škofja Loka
Blegoš
Blegoš je z nadmorsko višino 1562 m za Ratitovcem drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja.
Poglej Škofjeloško hribovje in Blegoš
Cerkljansko hribovje
Cerkljansko hribovje, pogled s Soriške planine Cerkljansko hribovje je slovenska geografska regija, ki se nahaja v okolici reke Idrijce.
Poglej Škofjeloško hribovje in Cerkljansko hribovje
Dolenčice
Dolenčice so naselje v Občini Gorenja vas - Poljane.
Poglej Škofjeloško hribovje in Dolenčice
Gorenja Žetina
Slap Rancka, priljubljeno ledno plezališče v Žetini Gorenja Žetina je naselje nad Poljansko dolino v Občini Gorenja vas - Poljane.
Poglej Škofjeloško hribovje in Gorenja Žetina
Hrastnik (planina)
Hrastnik je gozdnata vzpetina, ki geografsko sodi v Škofjeloško hribovje, natančneje predstavlja del Šentjoškega grebena.
Poglej Škofjeloško hribovje in Hrastnik (planina)
Hrib
Hríb je srednje visoka vzpetina na zemeljskem površju, višja od griča in nižja od gore, ki ima na terenu enega ali več topografskih vrhov.
Poglej Škofjeloško hribovje in Hrib
Hudičev boršt
Hudičev boršt na pobočju Zaplate Hudičev boršt je zavarovan gozd, ki se nahaja na 1328 m nadmorske višine, na pobočju Zaplate.
Poglej Škofjeloško hribovje in Hudičev boršt
Koprivnik
Koprivnik je lahko.
Poglej Škofjeloško hribovje in Koprivnik
Lubnik
Lubnik je 1025 mnm visok vrh, ki se strmo dviguje nad vstopom v dolino Selške Sore, zahodno od Škofje Loke.
Poglej Škofjeloško hribovje in Lubnik
Mišja mrzlica
Mišja mrzlica ali hemoragična vročica z renalnim sindromom je akutna vročinska virusna bolezen, ki poteka v epidemijah.
Poglej Škofjeloško hribovje in Mišja mrzlica
Občina Idrija
Občina Idrija je ena izmed občin v Sloveniji z okoli 12.000 prebivalci, katere središče je mesto Idrija, ki jih ima pol manj.
Poglej Škofjeloško hribovje in Občina Idrija
Občina Vodice
Občina Vodice je občina v Republiki Sloveniji, z okoli 5.000 prebivalci, ki je bila ustanovljena 1.
Poglej Škofjeloško hribovje in Občina Vodice
Pasja ravan
Pasja ravan (1020 m) je hrib v Polhograjskem hribovju.
Poglej Škofjeloško hribovje in Pasja ravan
Planica, Kranj
Planica je naselje v Mestni občini Kranj pod vrhom Planica (824 m).
Poglej Škofjeloško hribovje in Planica, Kranj
Planinsko društvo IMP
Logotip Planinskega društva IMP Planinsko društvo IMP je slovensko planinsko društvo, ki je bilo ustanovljeno 23.
Poglej Škofjeloško hribovje in Planinsko društvo IMP
Pokrajinska povest
Pokrajinska ali regionalna povest je žanrski tip slovenske kmečke povesti z začetkom takoj po koncu prve svetovne vojne in vrhom v dvajsetih in tridesetih letih 20.
Poglej Škofjeloško hribovje in Pokrajinska povest
Polhograjsko hribovje
Najvišji vrh Tošč Polhograjsko hribovje (pogovorno tudi Polhograjski Dolomiti, Polhograjci ali Pograjci) je slovenska hribovita pokrajina, z osrednjim naseljem Polhov Gradec (401 m), večji naselji na njegovem območju pa sta še Horjul in Dobrova.
Poglej Škofjeloško hribovje in Polhograjsko hribovje
Poljanska dolina (Gorenjska)
Poljanska dolina je 42 km dolga dolina v porečju Poljanske Sore.
Poglej Škofjeloško hribovje in Poljanska dolina (Gorenjska)
Poljanska Sora
Poljánska Sóra (tudi Poljanščica) je reka v zahodni Sloveniji, desni povirni pritok Sore, ki se v Škofji Loki združi s Selško Soro.
Poglej Škofjeloško hribovje in Poljanska Sora
Predalpska Slovenija
Predalpska Slovenija je ena izmed pokrajin po Gamsovi pokrajinsko-ekološki členitvi Slovenije.
Poglej Škofjeloško hribovje in Predalpska Slovenija
Predalpski svet
Predalpski svet je hribovita pokrajina bujnih gozdov in obsežnih travnih površin.
Poglej Škofjeloško hribovje in Predalpski svet
Ratitovec
Ratitovec je nadaljevanje grebena Spodnjih Bohinjskih gora, od katerega ga loči Bohinjsko sedlo blizu Soriške planine, in doseže najvišjo točko v vrhovih Gladkega vrha 1666 mnm in Altemaverja 1678 mnm.
Poglej Škofjeloško hribovje in Ratitovec
Rovtarsko hribovje
Rovtarsko hribovje (tudi Logaško-Žirovske Rovte) je hribovito predalpsko območje med Žirovsko kotlino in Logaškim poljem, prek katerega prehajata Škofjeloško in Polhograjsko hribovje v kraški svet Idrijskega hribovja, Hotenjskega podolja in Logaškega polja.
Poglej Škofjeloško hribovje in Rovtarsko hribovje
Selška Sora
Sélška Sóra (tudi Selščica) je reka v zahodni Sloveniji, levi povirni pritok Sore, ki se v Škofji Loki združi s Poljansko Soro.
Poglej Škofjeloško hribovje in Selška Sora
Seznam planinskih postojank v Sloveniji
Seznam planinskih postojank v Sloveniji.
Poglej Škofjeloško hribovje in Seznam planinskih postojank v Sloveniji
Smučišče Stari vrh
Stari vrh (1217 mnm) je vzpetina v Škofjeloškem hribovju med Poljansko in Selško dolino.
Poglej Škofjeloško hribovje in Smučišče Stari vrh
Sopotnica
Sopotnica je razloženo naselje v Občini Škofja Loka, ki ga sestavljajo samotne kmetije v povirju potoka Sopotniška grapa, pritoka Poljanske Sore v Škofjeloškem hribovju.
Poglej Škofjeloško hribovje in Sopotnica
Sora
Sora (izg. Sóra) je reka v zahodni Sloveniji, desni pritok Save, ki nastane na sotočju Poljanske in Selške Sore v Škofji Loki.
Poglej Škofjeloško hribovje in Sora
Spodnja Sorica
Spodnja Sorica je razloženo središčno naselje v Občini Železniki.
Poglej Škofjeloško hribovje in Spodnja Sorica
Storžič
257x257_pik 257x257_pik Storžič (včasih tudi Storžec) je s svojimi 2132 metri najvišja gora v zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp.
Poglej Škofjeloško hribovje in Storžič
Zemljepisno lastno ime
Apače Zemljepísna lástna iména ali toponími (izvirno iz grščine, τόπος – kraj in ὄνομα – ime) so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo naselja, pokrajine, dežele, države, astronomska telesa, vode, vzpetine, polja, puščave, mestne predele, ulice, trge ipd.
Poglej Škofjeloško hribovje in Zemljepisno lastno ime