Kazalo
74 odnosi: Algu, Almalik, Šindžjang, Arabska abeceda, Avtonomna pokrajina Tibet, Šining, Šiungnu, Čagatajščina, Čajdamska kotlina, Činghaj, Bordžigini, Brezovke, Džang Čjan, Džungarija, Državni ateizem, Evrazijska stepa, Ferganska dolina, Gansu, Gaočang, Geografija Indije, Geografija Kitajske, Gibanje za zemljiško reformo (Kitajska), Gokturki, Goldwind, Himalaja, Hotan, Jame Bezeklik, Jame Kizil, K2, Kašgar, Kajdu, Karakul (jezero), Kazahstan, Kitajski zid, Koridor Heši, Kuča, Kušansko cesarstvo, Kultura ploščastih grobov, Kulturni muzej Hotan, Lov z orli, Mavzolej Afak Khoja, Medijsko cesarstvo, Mošeja Id Kah, Mohamed bin Salman, Mongolska planota, Muztag Ata, Nastalik (pisava), Navadni gad, Nefrit, Nikolaj Mihajlovič Prževalski, Niri kagan, ... Razširi indeks (24 več) »
Algu
Algu ali Alguj je bil od leta 1260 do 1265/1266 kan Čagatajskega kanata, * ni znano, † 1265/1266.
Poglej Šindžjang in Algu
Almalik, Šindžjang
Almalik, Armalek, Almalig,Henry Yule.
Poglej Šindžjang in Almalik, Šindžjang
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Poglej Šindžjang in Arabska abeceda
Avtonomna pokrajina Tibet
Avtonomna pokrajina Tibet (ART) ali Avtonomna pokrajina Šidzang, pogosto skrajšano na Tibet ali Šidzang, je avtonomna pokrajina na provinčni ravni v jugozahodni Ljudski republiki Kitajski.
Poglej Šindžjang in Avtonomna pokrajina Tibet
Šining
Šining (pinjin: Xining) je glavno mesto province Činghaj v zahodni Kitajski, in največje mesto na Veliki tibetanski planoti.
Poglej Šindžjang in Šining
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej Šindžjang in Šiungnu
Čagatajščina
Čagatajščina, čagatajska turščina, stara ujgurščina ali stara uzbeščina (čagatajsko جغتای, džaĝatāj ali ترکی, turkī, uzbeško ﭼﯩﻐﻪتاي, чиғатой тили, čig’atoj tili, ujgursko چاغاتاي تىلى, чағатай тили, čagataj tili, turško Çağatayca) je izumrli turški jezik, ki se je nekoč na široko govoril v Centralni Aziji.
Poglej Šindžjang in Čagatajščina
Čajdamska kotlina
Čajdamska kotlina je hiperaridna kotlina, ki zavzema velik del prefekture Haiši v provinci Činghaj na Kitajskem.
Poglej Šindžjang in Čajdamska kotlina
Činghaj
Činghaj (alternativno latinizirano kot Cinghaj, Č'inghaj; pinjin Qinghai), tudi Kokonur, je celinska pokrajina na severozahodu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Šindžjang in Činghaj
Bordžigini
Bordžigini (mongolsko Боржигин, Boržigin) so bili mongolski klan, katerega ustanovotelj je bil Bodončar Munhag sin Alan-goe, praočeta Mongolov Nirunov.
Poglej Šindžjang in Bordžigini
Brezovke
Brezovke (znanstveno ime Betulaceae) so družina listopadnih dreves iz rodu bukovcev, ki obsega šest rodov.
Poglej Šindžjang in Brezovke
Džang Čjan
Džang Čjan (kitajščina:張 騫; pinjin: Zhang Qian), kitajski raziskovalec in diplomat, * 195 pr. n. št., Handžong, Šaanši, Kitajska, † 114 pr. n. št, Kitajska.
Poglej Šindžjang in Džang Čjan
Džungarija
Džungarija (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang.
Poglej Šindžjang in Džungarija
Državni ateizem
Zemljevid držav (rdečih), ki so v preteklosti ali ki danes izvajajo državni ateizem Držávni ateízem je vključevanje izrecnega ateizma ali neteizma v politične režime.
Poglej Šindžjang in Državni ateizem
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Šindžjang in Evrazijska stepa
Ferganska dolina
Ferganska dolina (uzbeško: Farg‘ona vodiysi, kirgiško: Фергана өрөөнү, tadžiško: водии Фaрғонa, rusko: Ферганская долина, perzijsko: وادی فرغانه) je geografsko območje, ki se večji del nahaja v vzhodnem delu Uzbekistana.
Poglej Šindžjang in Ferganska dolina
Gansu
Gansu (alternativno latinizirano kot Kansu) je kopenska provinca v severozahodnem delu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Šindžjang in Gansu
Gaočang
Gaočang (stara ujghurščina: Qocho), tudi Khocho, Karakhoja, Qara-hoja, Kara-Khoja ali Karahoja (قاراغوجا v ujgurščini), je bilo starodavno oazno mesto na severnem robu negostoljubne puščave Takla Makan v današnjem Šindžjangu na Kitajskem.
Poglej Šindžjang in Gaočang
Geografija Indije
Indija leži severno od ekvatorja med 8°4' severne (celine) do 37°6' severne zemljepisne širine in 68°7' vzhodne do 97°25' vzhodne zemljepisne dolžine.
Poglej Šindžjang in Geografija Indije
Geografija Kitajske
Kitajska je zelo fizično raznolika.
Poglej Šindžjang in Geografija Kitajske
Gibanje za zemljiško reformo (Kitajska)
Gibanje za zemljiško reformo, znano tudi pod kitajsko okrajšavo Tǔgǎi (土改), je bila kampanja voditelja kitajske komunistične partije (KPK) pod vodstvom Maa Cetunga v pozni dobi kitajske državljanske vojne in zgodnjih letih obstoja Ljudske republike Kitajske.
Poglej Šindžjang in Gibanje za zemljiško reformo (Kitajska)
Gokturki
Gokturki, Turki, Nebeški Turki ali Modri Turki (staroturško 𐱅𐰇𐰼𐰰:𐰉𐰆𐰑𐰣, Türük Bodun) so bili plemenska zveza nomadskih turških ljudstev v srednjeveški Notranji Aziji.
Poglej Šindžjang in Gokturki
Goldwind
Goldwind (uradno Goldwind Science & Technology Co., Ltd.) je kitajski izdelovalec vetrnih turbin lociran v kraju Urumči, Šindžiang, Kitajska.
Poglej Šindžjang in Goldwind
Himalaja
Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.
Poglej Šindžjang in Himalaja
Hotan
Hotan (znan tudi kot Gosthana, Gaustana, Godana, Godanija, Khotan, Hetian, Hotien) je veliko oazno mesto v jugozahodnem Šindžjangu, avtonomni pokrajini na severozahodu Kitajske. Ožje mesto Hotan se je avgusta 1984 odcepilo od večjega okrožja Hotan in postalo samostojno upravno območje. Je sedež prefekture Hotan.
Poglej Šindžjang in Hotan
Jame Bezeklik
Tisoč Budovih jam Bezeklik (ujgursko بزقلیق مىڭ ئۆيى) je kompleks budističnih jam, ki izvirajo iz 5.
Poglej Šindžjang in Jame Bezeklik
Jame Kizil
Jame Kizil (tudi latinizirano kot Qizil ali Qyzyl; translation; l) je niz budističnih, v skalo vklesanih jam v bližini okrožja Kizil (labels) v okrožju Baičeng, prefektura Aksu, Šindžjang, Kitajska.
Poglej Šindžjang in Jame Kizil
K2
K2 je druga najvišja gora na Zemlji (višji je le še Mount Everest).
Poglej Šindžjang in K2
Kašgar
Kašgar (قەشقەر, tudi Kaši (c), je mesto v Tarimski kotlini v južnem Šindžjangu. Je eno od najzahodnejših mest na Kitajskem, blizu meje z Afganistanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Indijo in Pakistanom. Več kot 2000 let je bil Kašgar strateško pomembna oaza na svilni poti med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo.
Poglej Šindžjang in Kašgar
Kajdu
Kajdu (ᠬᠠᠢᠳᠤ Qaydu, Mongolska cirilica: Хайду) (c. 1230 – 1301) je bil pravnuk mongolskega kagana Ögedeja (1185–1241) in zato vodja dinastije Ögedej in de facto kan Čagatajskega kanata, dela Mongolskega cesarstva.
Poglej Šindžjang in Kajdu
Karakul (jezero)
Jezero Karakul ali Karakuli (translit, Қаракөл; Каракөл; Қарокӯл; Каракуль, dobesedno 'črno jezero'), je jezero 196 km jugozahodno od Kašgarja, avtonomna pokrajina Šindžjang-Ujgur, Kitajska.
Poglej Šindžjang in Karakul (jezero)
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Šindžjang in Kazahstan
Kitajski zid
Veliki kitajski zid (na Kitajskem znan kot Veliki zid desettisočih lijev, drugje pa kar Kitajski zid) je starodavna kitajska fortifikacija, zgrajena od konca 14.
Poglej Šindžjang in Kitajski zid
Koridor Heši
Koridor Heši (Xiao'erjing: حْسِ ظِوْلاْ, IPA), znan tudi kot koridor Gansu, je pomembna zgodovinska regija v sodobni zahodni provinci Gansu na Kitajskem.
Poglej Šindžjang in Koridor Heši
Kuča
Kuča ali Kuče (tudi: Kuçar, Kuchar; كۇچار, Кучар; p, p; translit), je bilo starodavno budistično kraljestvo na odcepu svilne poti, ki je potekala vzdolž severnega roba današnje puščave Takla Makan v Tarimski kotlini in južno od reke Muzat.
Poglej Šindžjang in Kuča
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Šindžjang in Kušansko cesarstvo
Kultura ploščastih grobov
Kultura ploščastih grobov je arheološka kultura Mongolije iz pozne bronaste in starejše železne dobe.
Poglej Šindžjang in Kultura ploščastih grobov
Kulturni muzej Hotan
Kulturni muzej Hotan ali Kulturni muzej Hetian je muzej v mestu Hotan, Šindžjang, Kitajska.
Poglej Šindžjang in Kulturni muzej Hotan
Lov z orli
Lov z orli je tradicionalna oblika sokolarstva, ki ga najdemo po vsej evrazijski stepi, ki ga izvajajo Kazahi in Kirgizi v sodobnem Kazahstanu in Kirgizistanu, pa tudi v diasporah v provinci Bayan-Ölgii v Mongoliji in Xinjiang na Kitajskem.
Poglej Šindžjang in Lov z orli
Mavzolej Afak Khoja
Mavzolej Afak Khoja v Kašgarju Mavzolej Afak Khoja je mavzolej v Šindžjangu na Kitajskem; je najsvetejše muslimansko mesto v regiji.
Poglej Šindžjang in Mavzolej Afak Khoja
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Poglej Šindžjang in Medijsko cesarstvo
Mošeja Id Kah
Mošeja Id Kah (translit, ХейтгахМесчити; p; iz perzijščine عیدگاه, Eidgāh, kar pomeni 'Kraj praznovanj') je zgodovinska mošeja in turistična znamenitost v Kašgarju v Šindžjangu na Kitajskem.
Poglej Šindžjang in Mošeja Id Kah
Mohamed bin Salman
Mohamed bin Salman Al Saud (znan tudi kot MBS) saudskoarabski politik in princ; * 31.
Poglej Šindžjang in Mohamed bin Salman
Mongolska planota
Mongolska planota je del Srednjeazijske planote, ki leži med 37°46′-53°08′N in 87°40′-122°15′E in ima površino približno 3.200.000 kvadratnih kilometrov.
Poglej Šindžjang in Mongolska planota
Muztag Ata
Muztagh Ata ali Muztagata (Музтағ Ата, literally "ice-mountain-father";; prej znan kot gora Tagharma ali Taghalma in Wi-tagh) je druga najvišja (7546 metrov) gora, ki tvori severni rob Tibetanske planote na Kitajskem (ne druga najvišja gora Tibetanske planote).
Poglej Šindžjang in Muztag Ata
Nastalik (pisava)
مرا عهدیست با جانان که تا جان در بدن دارمهواداران کویش را چو جــــــــان خویشتن دارمحافظ شیرازی Nastalik (iz Našk in Taʿlīšk) je ena od glavnih ročnih kaligrafij pri pisanju perzijske abecede ter tradicionalno prevladujoč stil v perzijski kaligrafiji.
Poglej Šindžjang in Nastalik (pisava)
Navadni gad
Navadni gadMallow D, Ludwig D, Nilson G. 2003.
Poglej Šindžjang in Navadni gad
Nefrit
Nefrit je vrsta s kalcijem, magnezijem in železom bogatih amfibolnih mineralov tremolita ali aktinolita, katerih agregati tvorijo tudi eno od oblik azbesta.
Poglej Šindžjang in Nefrit
Nikolaj Mihajlovič Prževalski
Nikolaj Mihajlovič Prževalski, ruski geograf, * 12. april 1839, † 1. november 1888.
Poglej Šindžjang in Nikolaj Mihajlovič Prževalski
Niri kagan
Niri kagan (kitajsko 泥利可汗, pinjin Ní lì kè hán, sogdijsko nry x’γ’n ruanruansko nı̣rı̣ kagan) je bil vladar Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 599 ali 604.
Poglej Šindžjang in Niri kagan
Notranja Mongolija
Notranja Mongolija (p, mongolsko), uradno Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija, je avtonomna regija Ljudske republike Kitajske.
Poglej Šindžjang in Notranja Mongolija
Okameneli les
Okamneli les (iz latinskega korena petro, ki pomeni 'skala' ali 'kamen' dobesedno les se je spremenil v kamen) je ime, ki je bilo dano posebni vrsti fosiliziranih ostankov kopenske vegetacije.
Poglej Šindžjang in Okameneli les
Ordoška kultura
language.
Poglej Šindžjang in Ordoška kultura
Otrar
Otrar ali Utrar (kazaško Отырар, Otyrar,, staroturško 𐰚𐰭𐱃𐰺𐰢𐰣, Keŋü Tarman), včasih tudi Tarab, je mesto duhov na Svilni cesti v Srednji Aziji v sedanjem Kazahstanu.
Poglej Šindžjang in Otrar
Pamir
Vrh Ismoil Somoni, poznan kot Vrh komunizma Gorovje Pamir leži na stičišču gorovij Tjanšan v Kirgizistanu, Karakorum v Pakistanu, Kunlun na Kitajskem in Hindukuš v Afganistanu.
Poglej Šindžjang in Pamir
Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Šindžjang in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2501 do 3000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Šindžjang in Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Prelaz Torugart
Prelaz Torugart je gorski prelaz v gorovju Tjanšan blizu meje med regijo Narin, Kirgizistan in kitajsko avtonomno pokrajino Šindžjang-Ujgur.
Poglej Šindžjang in Prelaz Torugart
Proso
Navadno proso (znanstveno ime Panicum miliaceum) je kulturna rastlina.
Poglej Šindžjang in Proso
Ruševine Džjiaohe
Džjaohe ali Jarkhoto je porušeno mesto v dolini Jarnaz, 10 km zahodno od mesta Turpan v avtonomni pokrajini Šindžjang-Ujghur na Kitajskem.
Poglej Šindžjang in Ruševine Džjiaohe
Sovjetski vojni zločini
Katinskem pokolu leta 1940 Sovjetski vojni zločini in zločini proti človeštvu, so bili zločini, ki jih je storila Sovjetska zveza in njene oborožene sile, od leta 1919 do razpada države leta 1991, kar vključuje dejanja, ki jih je storila Rdeča armada (pozneje imenovano sovjetska armada), kot tudi dejanja, ki jih je storila sovjetska tajna policija NKVD.
Poglej Šindžjang in Sovjetski vojni zločini
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Šindžjang in Svilna pot
Svilna pot v gorovju Tjanšan
Svilna pot v gorovju Tjanšan ali Mreža poti koridorja Čangan-Tjanšan je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, ki zajema del Čangan-Tjanšan starodavne svilne poti in zgodovinska mesta ob poti.
Poglej Šindžjang in Svilna pot v gorovju Tjanšan
Tarimska kotlina
Tarimska kotlina' je endoreična kotlina na severozahodu Kitajske, ki zavzema površino približno 1.020.000 km².
Poglej Šindžjang in Tarimska kotlina
Tibetanska planota
Tibetanska planota (tibetansko: བོད་ས་མཐོ།, Wylie: bod sa mtho), znana tudi kot planota Činghai–Tibet ali planota Čing–Zang ali kot Himalajska planota v Indiji je obsežna dvignjena planota na stičišču Srednje, Južne in Vzhodne Azije.
Poglej Šindžjang in Tibetanska planota
Tjanšan
Tjanšan (rusko, kazaško in), slovenski eksonim Nebeško gorovje, tudi imenovano Tengir-Too, je velik sistem gorskih verig v Srednji Aziji, ki se razprostira v dolžini okoli 2800 km od Kirgizistana do Šindžjanga.
Poglej Šindžjang in Tjanšan
Turkestan
Položaj Turkestana (zelena barva) v Srednji Aziji. Današnje državne meje so vrisane z belo. Turkestan, pisan včasih tudi Turkistan, se nanaša na zgodovinsko območje v Srednji Aziji med Sibirijo na severu, Iranom, Afganistanom in Tibetom proti jugu, Kaspijskim jezerom proti zahodu in puščavo Gobi proti vzhodu.
Poglej Šindžjang in Turkestan
Turpan
Turpan (znan tudi kot Turfan; s; تۇرپان) je mesto na ravni prefekture na vzhodu avtonomne regije Šindžjang na Kitajskem.
Poglej Šindžjang in Turpan
Turpanska depresija
Turpanska depresija je depresija tektonskega izvora, ki leži okoli in južno od oaze mesta Turpan v avtonomni pokrajini Šindžjang (Xinjiang) na zahodu Kitajske, približno 150 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta Urumči (Ürümqi).
Poglej Šindžjang in Turpanska depresija
Ujgurski genocid
Ujguri v prevzgojnem centru v Šindžjangu Šindžjang je označen z rdečo Ujgurski genocid je genocid nad Ujguri v Šindžjangu, ki ga izvaja Komunistična partija Kitajske.
Poglej Šindžjang in Ujgurski genocid
Upravna delitev Ljudske republike Kitajske
Zaradi velikega števila prebivalstva in geografskega območja Kitajske je bila upravna delitev Kitajske že od antičnih časov sestavljene iz več ravni.
Poglej Šindžjang in Upravna delitev Ljudske republike Kitajske
Velika čistka
Velika čistka ali veliki teror (Большой террор), znana tudi kot leto '37 (label), znana tudi kot Ježovščina ('obdobje Ježova'), je bila kampanja, ki jo je sprožil sovjetski komunistični voditelj Josif Stalin, za utrditev njegove oblasti nad partijo in narodom; čistke so bile namenjene tudi odstranitvi preostalega vpliva Leva Trockija in političnih tekmecev.
Poglej Šindžjang in Velika čistka
Vu, cesar Hana
Cesar Vu (kitajsko 漢武帝), rojen kot Liu Če (劉徹) in z vljudnostnim imenom Tong (通), je bil sedmi cesar dinastije Han, ki je vladal od 141 do 87 pr.
Poglej Šindžjang in Vu, cesar Hana
1 E12 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 1 in 10 milijoni km².
Poglej Šindžjang in 1 E12 m²
Prav tako znan kot Sinkiang, Sinkjang, UARŠ, Ujgurska avtonomna regija Šindžjang, XUAR, Xinjiang, Xinjiang Uygur Autonomous Region.