Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Šelda

Index Šelda

Šelda (francosko l'Escaut, valonsko Escô, flamsko ali nizozemsko Schelde) je 360 km dolga reka v severni Franciji, zahodni Belgiji in jugozahodnem delu Nizozemske..

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 60 odnosi: Ambrogio Spinola, Antwerpen, Avstrijska nasledstvena vojna, Španska nasledstvena vojna, Brabantska gotika, Brian Gwynne Horrocks, Bruseljska mestna hiša, Burgundska Nizozemska, Cambrai, Cerkev svetega Nikolaja, Gent, Chauny, Delta Ren - Meuse - Šelda, Denain, Ditrik V., Estuarij, Flandrija, Frankovsko cesarstvo, Gent, Geografija Belgije, Graslei, Grofija Flandrija, Grofija Zeeland, Habsburška monarhija, Hamavi, Janez IV. Egmontski, Južna Holandija, Klodvik I., Maksimijan, Menapijci, Meroveh, Meuse, Nemška invazija na Belgijo (1940), Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609), Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648), Nizozemske dežele, Obleganje Brede (1624), Osvoboditev Belgije, Poimenski seznam rek, Prümski sporazum, Projekt Delta (Nizozemska), Ren, Republika Nizozemska, Rimska Britanija, Ruski kaganat, Salijski Franki, Severna Holandija, Severno morje, Seznam rek v Evropi, Seznam rek v Franciji, Slovenski eksonimi, ... Razširi indeks (10 več) »

Ambrogio Spinola

Ambrogio Spinola, 1.

Poglej Šelda in Ambrogio Spinola

Antwerpen

Antwerpen (flamsko oz. Antwerpen, Anvers) je flamsko mesto v Belgiji, je glavno mesto province Antwerpen in največje v avtonomni regiji Flandriji.

Poglej Šelda in Antwerpen

Avstrijska nasledstvena vojna

Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).

Poglej Šelda in Avstrijska nasledstvena vojna

Španska nasledstvena vojna

Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.

Poglej Šelda in Španska nasledstvena vojna

Brabantska gotika

Brabantska gotika je pomembna različica gotske arhitekture v današnjem Beneluksu (pokrajine Brabanta, na južnem Nizozemskem in v severovzhodni Belgiji).

Poglej Šelda in Brabantska gotika

Brian Gwynne Horrocks

Generalporočnik sir Brian Gwynne Horrocks, KCB, KBE, DSO, MC, britanski general, televizijski voditelj in pisatelj, * 7. september 1895, † 4. januar 1985.

Poglej Šelda in Brian Gwynne Horrocks

Bruseljska mestna hiša

Mestna hiša (francosko Hôtel de Ville, nizozemsko Stadhuis) mesta Bruselj je gotska stavba iz srednjega veka na znamenitem Velikem trgu (Grand Place) v Bruslju v Belgiji nasproti Muzeja mesta Bruselj.

Poglej Šelda in Bruseljska mestna hiša

Burgundska Nizozemska

V zgodovini Nizozemski dežel so bili Burgundska Nizozemska (francosko Pays-Bas bourguignons, nizozemsko Bourgondische Nederlanden, luksemburško Burgundeschen Nidderlanden, valonsko Bas Payis borguignons) številni cesarski in francoski fevdi, ki jim je vladala personalna unija Valois-Burgundija v obdobju od 1384 do 1482 in kasneje njihovi habsburški dediči.

Poglej Šelda in Burgundska Nizozemska

Cambrai

Cambrai (nekdanji Cambray; nizozemsko Kamerijk) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.

Poglej Šelda in Cambrai

Cerkev svetega Nikolaja, Gent

Cerkev svetega Nikolaja (nizozemsko Sint-Niklaaskerk) je ena najstarejših in najpomembnejših znamenitosti v Gentu v Belgiji.

Poglej Šelda in Cerkev svetega Nikolaja, Gent

Chauny

Chauny je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Aisne regije Pikardije.

Poglej Šelda in Chauny

Delta Ren - Meuse - Šelda

Osrednji in severni del delte Ren-Meuse (Šelda ni vidna) Razdelitev vode Rena in Meuse med različnimi vejami njune delte (Šelda spodaj levo) Delta Ren - Meuse - Šelda rečna delta na Nizozemskem, ki jo tvori sotočje Rena, Meuse in reke Šelda.

Poglej Šelda in Delta Ren - Meuse - Šelda

Denain

Denain je mesto in občina v severnem francoskem departmaju Nord regije Nord-Pas-de-Calais.

Poglej Šelda in Denain

Ditrik V.

Ditrik V. (1054 – 17. julij 1091) je bil frizijski grof (comes Fresonum), ki je vladal območjem, ki so kasneje postala znana kot grofija Holandija.

Poglej Šelda in Ditrik V.

Estuarij

Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.

Poglej Šelda in Estuarij

Flandrija

Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.

Poglej Šelda in Flandrija

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Poglej Šelda in Frankovsko cesarstvo

Gent

Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.

Poglej Šelda in Gent

Geografija Belgije

Belgija je zvezna država v zahodni Evropi, ki meji na Severno morje.

Poglej Šelda in Geografija Belgije

Graslei

Graslei (nizozemska izgovarjava) je pristanišče v zgodovinskem središču mesta Gent v Belgiji na desnem bregu reke Leie.

Poglej Šelda in Graslei

Grofija Flandrija

Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.

Poglej Šelda in Grofija Flandrija

Grofija Zeeland

Grofija Zeeland je bila grofija Svetega rimskega cesarstva v Nizozemskih deželah.

Poglej Šelda in Grofija Zeeland

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Šelda in Habsburška monarhija

Hamavi

Meja rimskega cesarstva okoli leta 70 z različnimi lokalnimi plemeni Hamavi, Chamãves ali Chamaboe so bili germansko pleme iz Rimskega cesarstva, katerega ime se je ohranilo do zgodnjega srednjega veka.

Poglej Šelda in Hamavi

Janez IV. Egmontski

Janez IV.

Poglej Šelda in Janez IV. Egmontski

Južna Holandija

Južna Holandija je pokrajina na Nizozemskem z več kot 3,7 milijona prebivalcev (podatek za oktober 2021) in z gostoto prebivalstva približno 1.473 prebivalcev na km2, zaradi česar je najbolj poseljena pokrajina v državi in eno najbolj gosto poseljenih območij na svetu.

Poglej Šelda in Južna Holandija

Klodvik I.

Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.

Poglej Šelda in Klodvik I.

Maksimijan

Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.

Poglej Šelda in Maksimijan

Menapijci

Rekonstrukcija menapijske koče v Destelbergenu Menapijci, antično belgijsko pleme iz severne Galije.

Poglej Šelda in Menapijci

Meroveh

Emmanuel Frémiet (1867): Meroveh Meroveh (latinsko ali) je bil pol legendarni ustanovitelj Merovinške dinastije Salijskih Frankov, ki so kasneje postali prevladujoče frankovsko pleme, * ni znano, † 453/457.

Poglej Šelda in Meroveh

Meuse

Meuse ali Maas (limburško Maos) je velika evropska reka, ki izvira v Franciji in teče skozi Belgijo in na Nizozemskem, preden se iz delte Ren - Meuse - Šelda izlije v Severno morje.

Poglej Šelda in Meuse

Nemška invazija na Belgijo (1940)

Nemška invazija na Belgijo, ki je velikokrat zelo poznana tudi kot 18-dnevna kampanja, je bila nemška vojaška akcija, ki je bila ena večjih delov bitke za Francijo.

Poglej Šelda in Nemška invazija na Belgijo (1940)

Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609)

Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609) je bojevanje nizozemskih provinc za osvoboditev izpod španske nadoblasti v letih 1568-1609.

Poglej Šelda in Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609)

Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648)

Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648) je bojevanje med Španijo in Republiko Nizozemsko, ki se je po koncu dvanajstletnega premirja (1609-1621) nadaljevalo in je časovno sovpadalo s tridesetletno vojno (1618 - 1648) v Evropi.

Poglej Šelda in Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648)

Nizozemske dežele

Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.

Poglej Šelda in Nizozemske dežele

Obleganje Brede (1624)

Obleganje Brede 1624–25 se je zgodilo med osemdesetletno vojno.

Poglej Šelda in Obleganje Brede (1624)

Osvoboditev Belgije

Osvoboditev Belgije je bila bitka, v kateri so zavezniki med septembrom 1944 in februarjem 1945 osvobodili Belgijo izpod nemške okupacije.

Poglej Šelda in Osvoboditev Belgije

Poimenski seznam rek

Poimenski seznam rek.

Poglej Šelda in Poimenski seznam rek

Prümski sporazum

Prümski sporazum, sklenjen 19.

Poglej Šelda in Prümski sporazum

Projekt Delta (Nizozemska)

Pregledna karta projekta Delte, niz jezov, zapornic, nasipov in drugih naprav v južni Nizozemski in Zeelandu. Oosterscheldekering, največja od 13 zapornic v projektu Delta. Projekt Delta (nizozemsko Deltawerken) je niz gradbenih konstrukcij, ki vsebujejo zapornice, jezov, pregrad in nasipov, s katerimi se zaščiti velik del morske obale in rečne delte Rena, Meuse in Šelda na Nizozemskem.

Poglej Šelda in Projekt Delta (Nizozemska)

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Poglej Šelda in Ren

Republika Nizozemska

Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.

Poglej Šelda in Republika Nizozemska

Rimska Britanija

Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.

Poglej Šelda in Rimska Britanija

Ruski kaganat

Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.

Poglej Šelda in Ruski kaganat

Salijski Franki

Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.

Poglej Šelda in Salijski Franki

Severna Holandija

Severna Holandija (nizozemsko Noord-Holland) je ena od dvanajstih provinc Nizozemske.

Poglej Šelda in Severna Holandija

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Poglej Šelda in Severno morje

Seznam rek v Evropi

Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.

Poglej Šelda in Seznam rek v Evropi

Seznam rek v Franciji

Zemljevid glavnih francoskih rek Seznam rek v Franciji z dolžino francoskega dela ter reke v celoti.

Poglej Šelda in Seznam rek v Franciji

Slovenski eksonimi

Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.

Poglej Šelda in Slovenski eksonimi

Spodnja Lorena

Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.

Poglej Šelda in Spodnja Lorena

Srednja Evropa

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.

Poglej Šelda in Srednja Evropa

Stolnica v Tournaiju

Stolnica v Tournaiju ali stolnica Naše Gospe (francosko Notre-Dame de Tournai, flamsko oz. nizozemsko Onze-Lieve-Vrouw van Doornik) je rimskokatoliška cerkev, škofije Tournai v mestu Tournai v Belgiji.

Poglej Šelda in Stolnica v Tournaiju

Tournai

Tournai, je frankofonsko mesto v belgijski regiji Valoniji (provinca Hainaut).

Poglej Šelda in Tournai

Valenciennes

Bazilika Notre-Dame du Saint-Cordon Muzej lepih umetnosti Valenciennes (nizozemsko Valencijn) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.

Poglej Šelda in Valenciennes

Velika Germanija

Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.

Poglej Šelda in Velika Germanija

Vlissingen

Vlissingen (Zeelandic), zgodovinsko mesto v angleščini znano kot Flushing, je občina in mesto na jugozahodu Nizozemske na nekdanjem otoku Walcheren.

Poglej Šelda in Vlissingen

Vojvodina Brabant

Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.

Poglej Šelda in Vojvodina Brabant

Zelandija, Nizozemska

za dansko pokrajino/otok glej Zelandija Zelandija (v zelandskem narečju Zeêland) je najbolj zahodna in najmanj naseljena pokrajina Nizozemske.

Poglej Šelda in Zelandija, Nizozemska

Zuiderzee

Zuderzee Zuiderzee (nizozemsko: »Južno morje«) je bil plitek predel Severnega morja na severozahodu Nizozemske, ki se je raztezal okrog 100 km v notranjost dežele in je bil širok okrog 50 km.

Poglej Šelda in Zuiderzee

, Spodnja Lorena, Srednja Evropa, Stolnica v Tournaiju, Tournai, Valenciennes, Velika Germanija, Vlissingen, Vojvodina Brabant, Zelandija, Nizozemska, Zuiderzee.