Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Šapur I.

Index Šapur I.

Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎, novoperzijsko شاپور‎), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.

Kazalo

  1. 52 odnosi: Ašur, Antiohija, Ardašir I., Šapur II., Bahram I., Bahram II., Bahram III., Band-e Kaisar, Bišapur, Bitka pri Barbalisu, Bitka pri Edesi, Cesarstvo zmajev, Cezareja Mazaka, Dura-Europos, Emar, Emilijan (rimski cesar), Filip Arabec, Galien, Gordijan III., Gundišapur, Hatra, Hormizd I., Hormizd II., II. legija Parthica, III. legija Parthica, Kašgar, Kriza tretjega stoletja, Ktezifon, Kušansko cesarstvo, Mani, Maskat, Mezopotamija (rimska provinca), Mihranidi, Mozaik, Nakš-e Rostam, Narseh, Osroena (rimska provinca), Papež Dionizij, Peroz I. Kušanšah, Prob, Salonin, Sasan, Sasanidsko cesarstvo, Seznam perzijskih kraljev, Sirska puščava, Suza, Perzija, Taq Kasra, Terminologija Irana in Perzije, Trebonijan Gal, Valerijan (rimski cesar), ... Razširi indeks (2 več) »

Ašur

Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר‎, arabsko آشور‎, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.

Poglej Šapur I. in Ašur

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Poglej Šapur I. in Antiohija

Ardašir I.

Ardašir I., sasanidski vladar Perzije med letoma 226 in 242.

Poglej Šapur I. in Ardašir I.

Šapur II.

Šapur II. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎ Šābuhr, novoperzijsko شاپور‎, Šāpur) znan tudi kot Šapur II.

Poglej Šapur I. in Šapur II.

Bahram I.

Bahram I., Vahram I. ali Varahran I. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭‎) je bil četrti sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 271 do 274, * ni znano, † 274.

Poglej Šapur I. in Bahram I.

Bahram II.

Bahram II., Vahram II. ali Varahram II. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭‎, novoperzijsko بهرامدوم) je bil peti sasanidski kralj kraljev (šahinšah) Irana, ki je vladal od leta 274 to 293, * ni znano, † 293.

Poglej Šapur I. in Bahram II.

Bahram III.

Bahram III., Vahram III. ali Varahran III. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭‎, novoperzijsko سوم) je bil šesti kralj (šah) iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal samo štiri mesece leta 293, * ni znano, † 293.

Poglej Šapur I. in Bahram III.

Band-e Kaisar

Band-e Kaisar (perzijsko: بند قیصر, Cezarjev jez), Pol-e Kaisar ("'Cezarjev most'"), Valerijanov most ali Šadirvan je bil antični ločni most v Šuštarju v Iranu in prvi v državi, ki je združila most z jezom.

Poglej Šapur I. in Band-e Kaisar

Bišapur

Bišapur (srednjeperzijsko Bay-Šāpūr, perzijsko بیشاپور‎, Bišâpûr) je bilo mesto v sasanidski Perziji (Iran) na starodavni cesti med Parsom in Elamom, ustanovljeno leta 226.

Poglej Šapur I. in Bišapur

Bitka pri Barbalisu

Bitka pri Barbalisu, bitka med Sasanidskim in Rimskim cesarstvom leta 253 pri Barbalisu v Mezopotamiji.

Poglej Šapur I. in Bitka pri Barbalisu

Bitka pri Edesi

Bitka pri Edesi je bila bitka med armadama Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valerijana in Sasanidskega cesarstva pod poveljstvom šahinšaha (kralja kraljev) Šapurja I. leta 260.

Poglej Šapur I. in Bitka pri Edesi

Cesarstvo zmajev

Cesarstvo zmajev (v izvirniku L'impero dei draghi) je zgodovinski roman italijanskega pisatelja Valeria Massima Manfredia.

Poglej Šapur I. in Cesarstvo zmajev

Cezareja Mazaka

Cezareja Mazaka (tudi Caesarea Mazaca; današnji Kayseri) je staro mesto v Mali Aziji, ki je bilo rezidenca kapadokijskih kraljev.

Poglej Šapur I. in Cezareja Mazaka

Dura-Europos

Dura-Europos je helenistično in rimsko arheološko najdišče na ozemlju današnje Sirije, znano tudi kot »puščavski Pompeji«.

Poglej Šapur I. in Dura-Europos

Emar

Emar, sodobni Tell Meskene, je arheološko najdišče v Guvernatu Alep, Sirija.

Poglej Šapur I. in Emar

Emilijan (rimski cesar)

Mark Emilij Emilijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 253, * okoli 210, Afrika, † september 253.

Poglej Šapur I. in Emilijan (rimski cesar)

Filip Arabec

Filip Arabec ali Filip I. (latinsko, arabsko فيليب العربى), 34.

Poglej Šapur I. in Filip Arabec

Galien

Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.

Poglej Šapur I. in Galien

Gordijan III.

Gordijan III. (latinsko), 32.

Poglej Šapur I. in Gordijan III.

Gundišapur

Gundišapur (srednjeperzijsko 𐭥𐭧𐭩𐭠𐭭𐭣𐭩𐭥𐭪𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎,Weh-Andiōk-Šābuhr; novoperzijsko گندی‌شاپور, Gondēshāpūr) je bil intelektualno središče Sasanidskega cesarstva in dom Akademije Gundišapurja, ki jo je ustanovil sasanidski kralj Šapur I.

Poglej Šapur I. in Gundišapur

Hatra

Hatra (aramejsko ḥṭr’, arabsko الحضر‎) je bila antično mesto v severni iraški pokrajini Džazira in antični perzijski provinci Hvarvaran.

Poglej Šapur I. in Hatra

Hormizd I.

Hormizd-Ardašir, bolj znan po njegovem dinastičnem imenu Hormizd I., Hormozd I. ali Ormazd I. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭧𐭥𐭬𐭦𐭣‎, novoperzijsko هرمز یکم), je bil tretji sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od maja 270 do junija 271, * ni znano, † junij 271.

Poglej Šapur I. in Hormizd I.

Hormizd II.

Hormizd II., izgovarja se tudi Hormozd II. ali Ormazd II. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭧𐭥𐭬𐭦𐭣‎, novoperzijsko هرمز دوم) je bil kralj (šah) Sasanidskega cesarstva, ki je vladal je sedem let in pet mesecev od leta 303 do 309, * ni znano, † 309.

Poglej Šapur I. in Hormizd II.

II. legija Parthica

Druga partska legija (latinsko: Legio secunda Parthica), rimska legija, ki jo je leta 197 ustanovil cesar Septimij Sever za svoj vojni pohod proti Partskemu cesarstvu, po katerem je dobila ime.

Poglej Šapur I. in II. legija Parthica

III. legija Parthica

III. partska legija (latinsko Legio tertia Parthica), rimska legija, ki jo je leta 197 ustanovil cesar Septimij Sever za svoj pohod proti Partskemu cesarstvu, po katerem je dobila ime. Legija je bila v vzhodnih rimskih provincah aktivna še v 5. stoletju. Njen simbol je bil verjetno bik.

Poglej Šapur I. in III. legija Parthica

Kašgar

Kašgar (قەشقەر, tudi Kaši (c), je mesto v Tarimski kotlini v južnem Šindžjangu. Je eno od najzahodnejših mest na Kitajskem, blizu meje z Afganistanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Indijo in Pakistanom. Več kot 2000 let je bil Kašgar strateško pomembna oaza na svilni poti med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo.

Poglej Šapur I. in Kašgar

Kriza tretjega stoletja

Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.

Poglej Šapur I. in Kriza tretjega stoletja

Ktezifon

Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون‎, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان‎) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان‎) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.

Poglej Šapur I. in Ktezifon

Kušansko cesarstvo

Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.

Poglej Šapur I. in Kušansko cesarstvo

Mani

Mani (perzijsko: مانی; sirsko: ܡܐܢܝ;latinsko: Manes), perzijski (iranski) prerok, ustanovitelj gnostične religije manihejstva, * 14. april 216, † 27. februar 276.

Poglej Šapur I. in Mani

Maskat

Maskat (arabsko: مَسْقَط, izgovorjava Masqaṭ) je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto v Omanu.

Poglej Šapur I. in Maskat

Mezopotamija (rimska provinca)

Mezopotamija, ime dveh rimskih provinc na ozemlju med Evfratom in Tigrisom.

Poglej Šapur I. in Mezopotamija (rimska provinca)

Mihranidi

Mihranidi ali Mehranidi (srednjeperzijsko 𐭬𐭨𐭥𐭠𐭭) so bili vodilna iranska plemiška rodbina (šahrdārān), ena od sedmih velikih iranskih rodbin Sasanidskega cesarstva, ki so trdile, da so potomke Arsakidske dinastije.

Poglej Šapur I. in Mihranidi

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Poglej Šapur I. in Mozaik

Nakš-e Rostam

Nakš-e Rostam (dobesedno Rostamov relief, perzijsko نقش رستم‎) je starodavno arheološko najdišče in nekropola 12 km severozahodno od Perzepolisa v Provinci Fars, Iran.

Poglej Šapur I. in Nakš-e Rostam

Narseh

Narseh (tudi Narz), sasanidski vladar Perzije med 293 in 302, sin Šapurja I, * 293–303, † 303.

Poglej Šapur I. in Narseh

Osroena (rimska provinca)

Osroena (antično grško, Osroené) je bila rimska provinca, ki je trajala skoraj 400 let.

Poglej Šapur I. in Osroena (rimska provinca)

Papež Dionizij

Sveti Dionizij, papež, Rimskokatoliške cerkve, * okoli 200 n. št.

Poglej Šapur I. in Papež Dionizij

Peroz I. Kušanšah

Peroz I. Kušanšah (baktrijsko Πιρωςο Κοϸανο ϸαηο) je bil od leta 245 do 275 kušanšah (kralj) Kušano-Sasanidskega kraljestva, * ni znano, † 275.

Poglej Šapur I. in Peroz I. Kušanšah

Prob

Mark Avrelij Prob (latinsko) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.

Poglej Šapur I. in Prob

Salonin

Publij Licinij Kornelij Salonin Valerijan je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 258 do 260, * okoli 242, † 260, Colonia Agrippina, Germanija.

Poglej Šapur I. in Salonin

Sasan

Sasan (srednjeperzijsko 𐭮𐭠𐭮𐭠𐭭 Sāsān, perzijsko ساسان), ki se šteje za eponimnega prednika Sasanidov/Sasanidske dinastije (vladala 224-651), je bil "velik vojščak in lovec" in visoki zoroastrski svečenik Parsa.

Poglej Šapur I. in Sasan

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Poglej Šapur I. in Sasanidsko cesarstvo

Seznam perzijskih kraljev

Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.

Poglej Šapur I. in Seznam perzijskih kraljev

Sirska puščava

Sirska puščava (arabsko بادية الشام, Bādiyat al-Shām), znana tudi kot Sirska stepa, Jordanska stepa ali Badia, je območje puščave, polpuščave in stepe, ki obsega 500.000 kvadratnih kilometrov Bližnjega vzhoda, vključno z deli jugovzhodne Sirije, severovzhodne Jordanije, severne Saudove Arabije in zahodnega Iraka.

Poglej Šapur I. in Sirska puščava

Suza, Perzija

Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ‎, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.

Poglej Šapur I. in Suza, Perzija

Taq Kasra

Tāq Kasrā ali Ayvān-e Kesrā (Encyclopaedia Iranica, E. J. Keall, AYVĀN-E KESRĀ, volume 3, fascicle 2, pages 155-159) so ostanki perzijskega spomenika iz sasanidske dobe, datiran v ok.

Poglej Šapur I. in Taq Kasra

Terminologija Irana in Perzije

Karta moderne države Iran Terminologija "Irana" in "Perzije" pogosto predstavlja spor glede imenovanja v zahodnem svetu, odnosno problem glede razumevanja politične, zgodovinske, geografske in kulturne terminologije, ki jo označujeta ta naziva.

Poglej Šapur I. in Terminologija Irana in Perzije

Trebonijan Gal

Gaj Vibij Trebonijan Gal (latinsko) je bil od junija 251 do avgusta 253 socesar Rimskega cesarstva, * 206, Rimska Italija, † avgust 253, Interamna (sedanji Terni), Rimska Italija.

Poglej Šapur I. in Trebonijan Gal

Valerijan (rimski cesar)

Valerijan (latinsko) je bil od leta 253 do pomladi 260 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 199, † 260 ali 264.

Poglej Šapur I. in Valerijan (rimski cesar)

Zaratustrova kaaba

Zaratustrova kaaba (perzijsko کعبه زرتشت, Ka'ba-ye Zartosht) ali Zaratustrova kocka je kvadratna prizmatična zgradba na stopničasti ploščadi v kompleksu Nakš-e Rostam pri vasi Zangiabad v okraju Marvdasht, Fars, Iran.

Poglej Šapur I. in Zaratustrova kaaba

Zenobija

Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.

Poglej Šapur I. in Zenobija

, Zaratustrova kaaba, Zenobija.